STORŽIČ

Vabljeni, da se mi pridružite na plezalnem izletu na Storžič 16.6.2019

Dobili se bomo na parkirišču v Tacnu ob 6.00 ali pri Domu pod Storžičem ob 7.00. Od tod se bomo povzpeli na Storžič čez Žrelo, vračali se bomo po poti čez Škarjev rob. Za vzpon bomo potrebovali okoli 3,5 ure.

Ker gre za zahtevno in izpostavljeno pot imejte s seboj čelado, gojzarje, jakno, rokavice, kapo, majico za preobleč, dovolj tekočine, malico.

V primeru slabega vremena bo izlet prilagojen aktualnim vremenskim razmeram, v najslabšemu primeru bo prestavljen/ odpovedan.

Obvezne prijave do 10.6. na 031 352 254 !

Za dodatne informacije pokliči 031 352 254

Katarina Kadivec

V nedeljo, 23.6. 2019 se bomo ob 6.00 zjutraj izpod Šmarne gore odpeljali po gorenjski avtocesti čez mejni prehod Rateče do Trbiža. Nadaljujemo po lokalni cesti do Pontebbe in naprej proti prelazu Lonice oziroma Cason di Lanza. Za celotno pot potrebujemo 2 uri.

Opis poti: 
Za gostiščem poiščemo smerne table in pot 439. Makadamska pot vodi med travniki. Nadaljuje po zelo vodnatem terenu, ki v deževni dobi vsekakor upraviči ime tega območja - Mokrine oziroma Nassfeld po nemško. Pod vznožjem Trogkofla - 2279 m - se naša pot priključi prečni poti 403. Od tu naprej je možno več vzponov na goro. Gremo proti ferati Crete Rosse, ki se prične v bližini dveh balvanov.
O sami ferati samo najlepše. Je dobro varovana in poteka deloma po kaminih in deloma po odprti steni. Dolga je dobre pol ure in premaga cca 200 višinskih metrov. Zaključi se na prelomnici, ki deli strme stene Trogkofla z vršno planoto. Od tu do vrha je še dobre pol ure prijetne hoje po slikovitem terenu z lepimi razgledi ob dobrem vremenu. Na vrhu je križ in zanimiva skrinjica. Vzpon traja pribižno 3 ure in pol. Premagali bomo 727m višinske razlike.

Potrebna je popolna oprema:
pas, samovarovalni komplet, čelada.

Potrebne so prijave na telefon 031 290 527 - Marjan

Pot saškega kralja/Sentiero del Re di Sassonia

V nedeljo, 14.7 2019 se bomo ob 6.00 zbrali na parkirišču v Tacnu in se odpeljali proti Trbižu in Rabeljskem jezeru. V dolini pri izteku Belega potoka (5km od Rablja) bomo parkirali.

Po poti št. 625 se povzpemo do koče Brunner. Tu se začne pot saškega kralja (št. 629). Podroben opis si preberite na https://planinskivestnik.com/files/File/PV_2012_04pr.pdf . Le za pokušino: »lesen mostiček, skobe, s pomočjo jeklenice prekoračimo ozko in prepadno razpoko, širen razgled, prehod čez to grapo je bil pred leti zelo siten, po popravilu poti je prehod še vedno zahteven, vendar zaradi novih jeklenic varen,…«

Ko pot uspešno splezamo pridemo do varne steze, ki nas vodoravno v 10 minu-tah pripelje do stika s potjo št. 650, ki pelje do koče Corsi. Tu se bomo odločili za sestoop ali vzpon do koče.

Časi:
skupaj 4 ure (izhodišče–koča Brunner 1.15 ure, koča Brunner–stik s potjo št. 650 2 uri, sestop 0.45 ure)

Zahtevnost:
zelo zahtevna označena pot.

Obvezna oprema:
samovarovalna oprema za ferate in čelada.

Obvezna prijava:
potrebne so prijave na telefon 031 290 527 - Marjan

Saški kralj Friderik Avgust III. v dolini Belega potokaKralj Friedrich August III. Johann Ludwig Karl Gustav Gregor Philipp (1865, Dresden–1932, Sybyllenort) je bil od 1904 do 1918 zadnji kralj Kraljevine Saške. Bil je sin kralja Georga Saškega in portugalske infantinje Marie Anne. Leta 1891 se je poročil s princeso Luiso iz Toskane in imel z njo šest otrok, ko pa je bila noseča s sedmim, ga je decembra 1902 zapustila. Naslednje leto je bil zakon razveljavljen.Friderik Avgust je leta 1877 vstopil v saško vojsko. Zaradi visokega rodu je hitro napredoval: leta 1898 je že dosegel čin generalpolkovnika in postal poveljnik 1. kraljevske saške divizije, štiri leta kasneje pa je že poveljeval 1. kraljevskemu korpusu. Leta 1912 je napredoval v čin feldmaršala. Kralj je bil navdušen gornik, ki je redno zahajal v Alpe in opravil številne vzpone predvsem v Dolomitih in Visokih Turah. Leta 1908 se je znašel v Trbižu in se hipoma navdušil nad lepoto Zahodnih Julijcev, posebno nad dolino Belega potoka. Včlanil se je tudi v beljaško sekcijo DÖAV (Deutscher-Österreihischer Alpenverein). Po njem so poimenovali kočo in pot v skupini Sassolunga v Dolomitih, skalni stolp na Saškem, njegovo kočo v dolini Belega potoka pa so leta 1936 obnovili in poimenovali Rifugio Guido Brunner. Zelo zanimiva vezna pot med njo in kočo Corsi, po južnih obronkih skupine Visoke Bele špice, se še danes imenuje po saškem kralju Frideriku Avgustu.Škratova hišica: koča Guido Brunner