22. aprila nas bo pot vodila na planino Prevalo in za bolj pohodno razpoložene naprej do Roblekovega doma (1657m), ki se nahaja na pobočjih Begunjščice in sicer na njenem zahodnem grebenu. Dom je stalno odprt v razširjeni poletni sezoni, v drugih letnih časih pa ob koncih tedna, če je lepo vreme. Za domom stoji tudi zimski bivak z osmimi ležišči.

Naše jeklene konjičke bomo pustili na Ljubelju. Na poti do prve planine bomo potrebovali svetilke za Bornove tunele.
Pot je nemarkirana do planine Preval, naprej je dobro označena. Zahtevna mesta so kratka in v suhem ne predstavljajo večje nevarnosti.

Ljubelj - Preval 1:30, Preval - Roblekov dom 1:30.

V primeru slabšega vremena bo izvedena primerna nadomestna tura. Če bo vreme resnično slabo pa se bo izlet prestavil.

ZBOR UDELEŽENCEV OB 8.00 NA TACENSKEM PARKIRIŠČU.
ZA VSE INFORMACIJE SEM DOSEGLJIVA NA TELEFONU 031 226 887

Varen korak in srečno Darja

-——————————————————————————————————————————————————

Roblekov dom se nahaja na pobočjih Begunjščice na njenem zahodnem grebenu. Dom je stalno odprt v razširjeni poletni sezoni, v drugih letnih časih pa ob koncih tedna, če je lepo vreme. Za domom stoji tudi zimski bivak z osmimi ležišči. Razgled od doma je najlepši na sosednji Stol na katerem se lepo vidi Prešernova koča.

S parkirišča v Dragi nadaljujemo po cesti, ki nas mimo čebelnjaka v nekaj minutah hoje pripelje do razpotja, kjer nadaljujemo levo po cesti (desno Preval-a čez Luknjo in Begunjščica čez Preval-o), ki se začne vzpenjati po slikoviti soteski. Naprej se nekaj časa vzpenjamo po cesti, nato pa nas markacije usmerijo levo na peš pot, ki se začne strmo vzpenjati. Višje strmina nekoliko popusti in markirana pot 3 krat preči gozdno cesto (2 različni cesti). Pot, ki večinoma poteka skozi gozd pa nas višje pripelje do spodnjega dela planine Planinca. Tu nas markacije usmerijo desno (vzpon naravnost čez planino je prepovedan) na prečno pot, ki nas v nekaj korakih nadaljnje hoje pripelje do ceste kateri sledimo v levo.
Že po nekaj 10 korakih hoje po cesti pa pridemo do križišča, kjer nadaljujemo naravnost (ostro desno planina Preval-a). Tu se v levo odcepi kratka pot, ki nas pripelje do koče na planini Planinca, mi pa nadaljujemo naravnost po cesti vse do Tomčeve koče na Poljški planini, katero dosežemo po 15 minutah nadaljnje hoje.
Od Tomčeve koče nadaljujemo desno za oznakami Roblekov dom in vzpon nadaljujemo po poti, ki preide v gozd. Pot po gozdu se zmerno vzpenja in nas kmalu pripelje do mesta, kjer je postavljenih več polen namenjenih ogrevanju Roblekovega doma. Če smo pri volji in imamo dovolj moči lahko kakšno poleno odnesemo do koče (nam bodo zelo hvaležni).
Višje gozd na poti postaja vse redkejši, pot pa vse bolj strma. S široke in dobro nadelane poti, ki je po dežju precej blatna pa se nam občasno odprejo lepi razgledi. Pot se nato obrne nekoliko v levo in nas pripelje do mesta, kjer se nam z desne priključi pot s planine Preval-a.
Nadaljujemo po levi poti, ki nas po nadaljnjih 10 minutah prečnega vzpona pripelje do planinskega doma.

Cerkev  sv. Ilija, se nahaja na obrobju nekdanje kočevarske vasi Planina / Stockendorf. Ob cerkvi je staro, večinoma kočevarsko pokopališče, katero pa je bilo pred leti delno obnovljeno.

Krožna pot se prične pri domu Lipa.  Mimo cerkve se spustimo pod vas, nadaljujemo ob Divjem potoku do Srednje vasi ter po stari makadamski cesti do prelaza Brezovica ter po gozdu do lovske koče Vimolj. Lahko se povzpnemo še na Markovo glavo ( 753 m) ali se po gozdni vlaki odpravimo na razgledne  stene, kjer je krasen pogled na Črmošnjiško dolino in Kočevski rog. Na izhodišče se spustimo mimo nekdanjega kočevarskega naselja Ašalice in po prečni poti pridemo do križišča pri Srednji vasi z odcepom za Pajkež. Pot nadaljujemo ob Divjem potoku do Črmošnjic in izhodišča.

Kranjska Gora je po prvi ferati – zavarovani poti v Grančišču dobila svojo naslednico. Ferata Hvadnik je plezalna pot skozi divjo sotesko v Gozdu Martuljku, ki je posebna zaradi svoje lege v soteski in ker ponuja možnost, da si lahko na varen način ogledamo vse geološke posebnosti potoka Hvadnik.

Dolga je pol kilometra, plezalci pa na njej premagajo 250 metrov nadmorske višine. Ves čas se nam odpirajo pogledi na vrhove Martuljške skupine.

OBVEZNA OPREMA!