Kranjska Gora je po prvi ferati – zavarovani poti v Grančišču dobila svojo naslednico. Ferata Hvadnik je plezalna pot skozi divjo sotesko v Gozdu Martuljku, ki je posebna zaradi svoje lege v soteski in ker ponuja možnost, da si lahko na varen način ogledamo vse geološke posebnosti potoka Hvadnik.

Dolga je pol kilometra, plezalci pa na njej premagajo 250 metrov nadmorske višine. Ves čas se nam odpirajo pogledi na vrhove Martuljške skupine.

OBVEZNA OPREMA!

Gradišče (tudi Njivice) je s 1666 m najvišji vrh Velike planine. Z vrha, na katerem stoji razgledna plošča, klop in vpisna skrinjica z žigom je zelo lep pogled na Kamniško Savinjske Alpe. Najlepše se vidijo Kalški Greben, osrednji Grintovci, Planjava in Ojstrica ter Velika planina z okolico.

Stol je z višino 2236 m najvišji vrh Karavank. Z vrha, ki ima vpisno skrinjico in žig se nam tako odpre lep razgled na Julijske Alpe, zahodne Karavanke, Visoke in Nizke Ture, osrednje Karavanke, Kamniško Savinjske Alpe in na del Gorenjske.

OBVEZNA USTREZNA OPREMA!

OPIS POTI:
S parkirišča nadaljujemo mimo zapornice po cesti, ki je zaprta za promet. V nadaljevanju postane cesta nekoliko bolj strma, vzpenjamo pa se lahko tako po cesti kot tudi po peš poti, ki kar nekajkrat preči gorsko cesto. V nadaljevanju nas cesta in peš pot kmalu pripeljeta do označenega razpotja. Mi nadaljujemo desno za oznakami “Hochstuhl – Klettersteig”, levo pa vodi pot proti Celovški koči. 
Pot od razpotja se najprej prične rahlo vzpenjati čez melišča, nato pa zavije v levo in nas pripelje pred vstop v plezalni del poti. 
V začetku plezalnega dela poti se nekajkrat navpično vzpnemo s pomočjo številnih skob in jeklenice. Pot nato zavije v levo in ob jeklenici preči strmo skalnato pobočje. Sledi še nekaj vzponov ob jeklenici nato pa pot postane nekoliko manj zahtevna in nas pripelje v ruševje. 
Pot skozi ruševje ponovno postopno postaja nekoliko zahtevnejša in sledi nekaj vzponov ob jeklenici ter nato strm vzpon s pomočjo skob. Pot nas nato skozi ruševje pripelje na sprva še neizrazit greben ob katerem se nato kar nekaj časa vzpenjamo. Vzpon po grebenu poteka večinoma skozi ruševje, v zgornjem delu pa postaja greben vsebolj skalnat. Greben je tudi nekoliko izpostavljen in v pomoč nam je tudi nekaj jeklenic. 
Ko se greben konča, nadaljujemo rahlo desno nato pa se vzpnemo skozi grapo s pomočjo jeklenice levo navzgor. V zgodnjem poletju je lahko v grapi tudi še snežišče. Iz grape nato nadaljujemo desno in sledi še nekaj strmih vzponov ob jeklenici do vpisne skrinjice ob poti. Od vpisne skrinjice sledi še kratek vzpon s pomočjo jeklenice, nato pa postane pot manj strma. 
V nadaljevanju se pot vzpenja proti glavnemu grebenu gore. Ko dosežemo glavni greben nadaljujemo levo ter se pričnemo vzpenjati po slovenski strani grebena proti vrhu, ki ni več daleč. (hribi.net)