Galerija / potopis

V NEZNANO

Objavljeno: 9 oktober 2021 JURE

30 planincev se nas je zbralo, da se podamo v neznano. Drugače kot prejšnja leta smo se peš podali po cesti in potkah v Bormes.

PD PIKNIK

Objavljeno: 3 oktober 2021 Marjan

Markacisti smo letos imeli veliko dela na Šmarni gori. Poleg rednega vzdrževanja poti smo sodelovali pri izvedbi projekta MOL. K sreči ste priskočili na pomoč mnogi posamezniki, ostali člani našega PD, gorski tekači, osebje gostilne Ledinek in planinci PD Rašica. V nedeljo, 3. oktobra smo se srečali v Rojah in se podružili po uspešno zaključeni sezoni.

42. TEK NA ŠMARNO GORO

Objavljeno: 2 oktober 2021 Marjan

42. po vrsti je bil šmarnogorski tek v soboto, 2. oktobra 2021. Zaradi "ukrepov" je bila trasa letošnjega gorskega tewka na Šmarno goro spremenjena. Tudi cilj je bil namesto na vrhu gore - na Rocnu. Po tradiciji smo planin ci skrbeli za varnost tekačev na celotnem pobočju Grmade.

KOLESARJENJE CRNGROB

Objavljeno: 21 september 2021 Majda K.

Jesensko koledarjenje planincev je uspelo.

KOMNA

Objavljeno: 16 september 2021 Marjan

Planina Komna se nahaja na nekaj več kot tisoč petsto metrov nadmorske višine. Komna ponuja čudovite razglede. Na vzhodu boste občudovali Bohinjsko Jezero, na levi strani Pokljuko, na desni Jelovico, na jugu pa Vogel. Ob lepem vremenu boste videli tudi vrh najvišje vrhove Julijskih Alp. V preteklosti so Komno bolj poznali s trentarske strani, saj so tu pasli. Veliko imen izvira iz tistih časov. Gorenjci so tu pasli manj. Komna je jedro Zlatorogove pravljice. Planinski raj se spremeni v pusto skalovje. Dr. Henrik Tuma piše: »Tu je nekoč po glavah rasel bujen gozd, po ravnicah so rastle zelene trate. Po gozdovih so prosto prehajale jate divjih koz, po dolih so se pasle številne črede ovac in koza. Kakor kažejo rast in ostanki sprhlih korenin, se je prst tekom vekov pogrezala med pokline, drn nad poklinami lašt se je pretrgala, drevje je jelo usihati, izpodraščalo je rušje, ž njim slečje in mahovi. Nalivi so odnesli rahlo mahovito odejo in jo splavili v globeli, zamirili dole.« Ni potrjeno, da je paša vzrok propada gozda. Pač pa je Kranjska Industrijska Družba, od leta 1870-80 posekala, kolikor je bilo pravega gozda po Gorenji Komni in Zajézeram. Les so spuščali po vzpenjači čez Komarčo. Od leta 1880-90 so pa posekali še ostalo Komno. Skoraj vsa Komna je bila last verskega zaklada. Gozda ni več, so pa trate. Komno smo obiskali sredi septembra. V gorah je že jesen. Rastje se suši, rumeni, kar daje poseben čar: javor, rumeni svišč, puhasta velesa, rdeči plodovi jerebike, živo modri cvetovi zvončnice… V soboto, 11. septembra 2021 smo se z gondolo pripeljali na Rjavo skalo na Voglu. Smučarski zanesenjaki so tu postavili v prvi polovici. 20. stol. Skalaški dom. Dom je služil smučarjem za prenočevanje in poleti planincem kot izhodišče za planinske ture. Med drugo svetovno vojno je bil požgan. 1958 leta je na pobudo planincev takratno podjetje Transturist iz Škofje Loke pričelo z izgradnjo nihalne žičnice na Vogel. 1961 je že vozila tovorna žičnica, a ji je delovanje za eno leto onemogočil udar strele. Leta 1962 se je gradnja nihalne žičnice na Vogel pričela. V dveh letih, točneje 4.7.1964 je kabina, s kapaciteto 15 oseb, na Vogel pripeljala prve potnike. Leta 2001 je na Vogel zapeljala nova nihalna žičnica, ki s svojo kapaciteto 950 oseb na uro, nudi široke možnosti pri nadaljnjem razvoju. Podali smo se po Spodnji poti na Komno, ki obljublja dobrih 5 ur hoje. Višinska razlika med Ski hotelom Vogel in Domom na Komni je le 20m, a kaj ko je vmes velikokrat gor-dol. Prvo smo se spustili do Planine Zadnji Vogel, ki že sameva. V bližini je koča Avtomontaža, kjer je Marjan doživljal mladostniške vragolije. Pot zložno pelje po redkem gozdu, vedno več je travnatega terena. Po malo daljšem vzponu dosežemo Konjsko sedlo in se spustimo na planino za Migovcem. Tu imamo daljši počitek, saj smo nekako na polovici poti. V nadaljevanju je več rušja, a je pot bolje vzdrževana kot smo pričakovali. Celo obnovljene markacije smo videli. Pri veliki planini Krošnja smo se ločili. Bogdana, Marjan in John so odšli direktno v Dom na Komni. Eli in jaz sva obiskali še planino Govnjač. Planina je polna ruševin iz prve svetovne vojne. Postaneva zamišljeni, kaj vse se je dogajalo in se še lahko. Čez pol ure že vsi sedimo na terasi doma na Komni, jemo, pijemo, modrujemo in gremo zgodaj spat. Dom na Komni je večnadstropna stavba, ki je bila zgrajena davnega leta 1936, nato pogorela in bila v letu 1948 obnovljena. Zadnja prenova doma je bila pred nekaj več kot desetimi leti in danes je dom na Komni lepo urejena planinska točka, ki ima svoja vrata odprta vse dni v letu. V notranjosti ima prostora za kakšnih devetdeset ljudi. Daleč naokrog je Dom na Komni znan po izredno prijaznem osebju in zelo dobri hrani. Že precej let imajo težave z vodo. Posledica tega je tudi mobilno stranišče na dvorišču, ki ni najboljše. Nedeljo, 12. septembra, pričnemo z odličnim zajtrkom in sprehodom na Planino na Kraju oz do koče pod Bogatinom. Spet nas potegne v razmišljanje o dogajanju med prvo svetovno vojno. Pri Domu na Komni se ponovno razdelimo. Eli, Bogdana in John se podajo po ustaljeni 5km dolgi poti v dolino k slapu Savica. Mimo globokega brezna po dolini Pekel so dosegli serpentine. Kar 48 jih je, a pot poživi čudovit pogledu na Bohinjsko jezero. Še dolinska pot iz Ukanca do žičnice Vogel in pohod je zaključen. Majda in Marjan sta se pogumno podata na neoznačeno pot, ki izpod Planine za Migovcem vodi direktno do ceste/smučišča v dolini Ukanške Bele. Sprva lepo uhojeno pot prekinjajo podrta drevesa. Ko ne veš kam, greš dol – po svoje. Obe polovički planincev smo istočasno prispeli v dolino in se zadovoljni poslovili ob obali Bohinjskega jezera.

1|2|3|4|5|6|7|8|9|10|11|»