ČEZ REPOV KOT NA PLANJAVO

Po programu smo septembra 2013 imeli turo iz Stahovice čez Veliko planino  in čez vrhove do Kamniškega sedla. Tura bi trajala dva dni, da bi vmes prespali na Korošici. Ker pa je bilo cel teden slabo vreme, obeti pa le malo boljši vendar vsaj brez dežja, sem se odločil, da gremo čez Repov kot na Planjavo in od tam na Kamniško sedlo.

Zjutraj smo se dobili na parkirišču v Tacnu Majda,Tibor, Milena, Ela, Anica in jaz. Odpeljali smo se v Kamniško  Bistrico. Od tam smo nadaljevali do Jermance, kjer smo parkirali.

Z Jermance nas je pot vodila po dolini potoka Sedelšček vse do konca doline, ki se mu reče v Klinu. Od tukaj smo nadaljevali po široki nemarkirani poti ob strugi potoka (markirana steza zavije levo navzgor). Kmalu je postal teren bolj strm steza pa ožja. Po gozdu, nato ob manjši grapi smo prišli  do druge steze in po njej smo zavili desno navzgor. Sprva smo hodili po gozdnih pobočjih pod južno steno Planjave. Kmalu so se nam odprli pogledi na ostenja nad dolino. Najbolj so izstopali ostenji Planjave in Zeleniških špic. Preko odsekane stopnje, čez katero se v slapu zliva potok, smo se povzpeli proti desni strani.

Nadaljevali smo mimo  tolmunov. Tu smo se ustavili in poslikali, ker so zelo lepi. Od tukaj se da desno zaviti proti Staničevemu vrhu, mi pa smo zavili levo in prišli pod zahodni rob jugovzhodne stene Planjave. Levo ob poti je golo požgano prodnato sleme, s katerega smo imeli lep razgled. Tako prišli smo do konca lovske poti. Po ozki stezi smo nadaljevali vse do zatrepa, kjer se dolina konča.

V zatrepu nas je čakalo še dobrih sto metrov plezanja na Srebrno sedlo. Vstopili smo v grapo, ki se je postopoma spremenila v kaminasto zajedo. Iz nje smo se levo umaknili v skrotje in plati in tam čez naravnost splezali do peščenega grebenčka. Z njega smo po skrotju nadaljevali do Srebrnega sedla, kjer smo naleteli na markirano pot, ki pride s Korošice in naprej na Planjavo.

No tukaj smo si privoščili počitek in malico. Tukaj pa  so se začele manjše težave. Mileno so začeli grabiti krči v noge.  Zato smo po pol ure čakanja odločili , da se ločimo , tako , da grejo Majda, Ela in Anica vendarle na vrh Planjave, midva s Tiborjem sva z Mileno sestopila na Kamniško sedlo, kjer smo počakali na ostale tri, da so sestopile z vrha.

Mileni se je stanje izboljšalo, dekleta so prišla z vrha in tako nas, po krajšem počitku čakal smo še sestop do Jermance. Kljub temu, da je bil mrzel in vetroven dan je bila tura lepa z srečnim koncem.

Marjan