IZLET NA GOVEJK IN GONTARSKO PLANINO

Objavljeno: 13 december 2017Vodil: Franci Medved

Pohod na Gontarsko planino.

Bližala se je nedelja osmega decembra in vremenska napoved za ta dan je bila zelo obetavna, dopoldne sonce popoldne pa sneženje. Prav na ta dan smo imeli predviden pohod na Govejk in naprej na Gontarsko planino.
Zbrali smo se ob devetih dopoldan na parkirišču v Tacnu. Prišlo nas je devet. Odpeljali smo se preko Medvod do vasi Sora, kjer smo zavili v dolino reke Ločnice. Naš namen je bil da bi parkirali pri gostilni Legastja. Ob prihodu do gostilne smo ugotovili, da je bilo tu že kar precej parkiranih avtomobilov, tako da parkiranje ni bilo možno. Zapeljali smo se nekaj sto metrov naprej in parkirali pred stavbo krajevne skupnosti Trnovec.
Od krajevne skupnosti smo po cesti odšli nazaj do gostilne Legastja. Opazovali smo s snegom okrašeno naravo, katero je olepšal še dopoldansko sonce, ki je prav na začetku našega pohoda prepodilo jutranje megle. Občudovali smo prečudovito lesketajočo naravo tako, da so fotoaparati kar oživeli. Približno četrt ure smo potrebovali, da smo prišli do gostilne, kjer pot zavije v hrib. Ob takem sončnem vremenu smo bili vsi zadovoljni, da bomo uživali v lepih pogledih ob poti proti Mihelčičevemu domu na Govejku. Pot je bila lepo splužena, tako da hoja ni bila naporna. Razgledi ob sončnem vremenu so bili čudoviti, kljub temu da smo parkrat za vrat dobili pošiljko mrzlega snega z dreves.
Po uri zmerne hoje smo prispeli do Mihelčičevega dom, kjer smo se ustavili samo za nekaj minut, kajti od zahode se je že začelo oblačiti. Nekateri smo popili čaj in se kar hitro odpravili naprej proti Gontarski planini. Pot od planinskega doma naprej je bila precej manj shojena snega pa kar do kolen. Vreme se je vidno slabšalo začelo je pihati in po zraku nositi sneg, toda mi smo vztrajali in v slabi uri prišli do vrhnje točke Gontarske planine. Nekajkrat je tako močno zapihalo, da se zaradi snega ni nič videlo. Na vrhu se nismo zadrževali prav dolgo, vpisali smo se v knjigo, si malo ogledali okoliške vrhove, Krim, Kurešček, Mokrc in zahodni del Ljubljanske kotline.
Kar hitro smo se napotili nazaj kajti veter je bil vse močnejši in v sunkih nas je že kar malo premetavalo. Ko smo prišli z grebenske poti se je veter malo pomiril toda še vedno je po zraku nosilo sneg tako da je bilo včasih kar potrebno malo počakati da je snežno piš pojenjal. Ob prihodu do koče na Govejku je že začelo snežiti. Vsi zadovoljni, da nam je uspelo priti na Gontarsko planino smo odšli v dom, kjer smo si privoščili toplega čaja in kaj za pod zob.
Po eni uri je sneženje prenehalo in odpravili smo se nazaj v dolino. Vsi smo bili zadovoljni s pohodom in si zaželeli da bi bilo tako prijetnih srešanj še več.