Planinski pohod po Beli krajini

4-URNI POHOD PO NEZNANEM

V nedeljo, 13. maja 2018 smo se odpeljali v Črmošnjice. Deset planink in planincev se nas je udeležilo pohoda »na Stene« kot rečejo domačini.

Pri domu Lipa sta nas s kavico in čajem sprejela Irena in Božo - naša današnja gostitelja in vodiča. Pokazala sta nam velik križ na hribu v bližini, ki bo naš cilj – a ga nihče med nami ni ugledal. Nič zato, saj pridemo do njega.

Podali smo se po označeni poti ob strugi Divjega potoka. V potoku so pragovi iz lehnjaka, ki tvorijo več slapov, slapičev in tolmunčkov. Hodimo po pobočju hriba Markova glava, ki je visok 753m. Pa ne gremo na vrh. Po vlaki se povzpnemo na stene, ki jih imenujejo Roglova skala. Pot je označena z modrim križem, ker na vrhu stoji visok kovinski križ. Pa ne le križ, tudi lična lesena »ptičja« hiška je pritrjena na drevo in v njej se ponuja žganjica. Da je steklenica polna, je včeraj poskrbela naša Irena. S sten je razgled na Mirno goro oz. Škrilj, smučišče Gače, vasi Srednja vas in Črmošnjice. Ob veliki vidljivosti se vidi celo Triglav.

Vrnili smo se skozi nekdanjo kočevarsko vas Ašelice. V 14.stol. so na področju nekako med Kočevjem in Črmošnjicami naselili kmete iz Avstrije. V najboljših letih jih je okoli 25 000. Preživljali so se z lesom, živinorejo, krošnjarjenjem. Tu so živeli do leta 1941, ko so se izselili, zaradi dogovora med nemškim in italijanskim voditeljem. Ruševine vasi so še vedno vidne, veliko obdelovalnih površin pa je prerasel gozd.

Pri domu Lipa smo pomalicali in na predlog naših dveh vodij nadaljevali odkrivanje Bele krajine. Odpeljali smo se v vas Rožanc in si ogledali rimski ostanek iz 2. stoletja našega štetja Mitrej. Relief , ki je državno zaščiten, se nahaja v objemu gozda v polkrožni dolinici. Lepo.

Čeprav smo zavzeto poslušali zgodbo o Vražjem kamnu v Športnem parku v Črnomlju, nas je premamil sladoledni vrt. Tu smo zaključili naše potepanje po Beli krajini – z velikim sladoledom v roki.

Majda