PLANINSKI TABOR 2018 - TROMEJA (4.dan)
Objavljeno: 17 julij 2018Majda K.
TROMEJA
Zapeljali smo se na Korensko sedlo. Peš čez mejo in po avstrijski planinski poti smo se podali na tromejo. Pot je vodila po gozdu. Kar kmalu smo opazili lisičke. Bilo jih je zelo veliko. Nekaj smo jih nabrali (ups!). Ko smo iz gozda prišli na pašnik smo bili že skoraj na vrhu. Ustavili smo se pri vrhu avstrijskega smučišča in koči. Še 15 min vzpona nas je čakalo do prave tromeje. Družbo so nam delali radovedni konji. Kot se spodobi smo se skupinsko slikali ob tromejnem obeležju.
Za Peč – 1508m se je prijelo ime Tromeja. Na njenem vrhu je namreč stičišče treh držav, Slovenije, Italije in Avstrije. Prav tako je na vrhu stičišče kar štirih jezikov, slovenskega, nemškega, italijanskega in furlanskega. Z vrha bomo proti jugu občudovali razgled na dolino Tamar s Poncami in večji del Julijcev. Proti severu se odpre razgled na Ziljsko dolino, Dobrač, centralne Alpe in Dravsko dolino. Še bolj proti vzhodu bomo opazili koroška jezera in Karavanke. Na vrhu je oddajni stolp, lesena koča z vpisno skrinjico, klopce, relief okolice, spomenik prijateljstva in ograda za konje. Na avstrijski strani je tudi smučišče Arnoldstein.
Vozniki so se vrnili po poti pristopa. Večina planincev pa se je spustila v dolino po cesti in poti, ki vodi v Rateče. Ustavili smo se pri koči, ki je še pred leti uspešno delovala, sedaj pa sameva. Pot smo si nehote podaljšali, ko smo z markirane poti, ki vodi v center Rateč, nadaljevali po cesti. Pot se vije daleč naokoli po pašniku in zaradi ograje nismo mogli k bencinskemu servisu, kjer smo bili dogovorjeni za prevoz.
Popoldne: štrudelj spet – tokrat še boljši.
