VRBANOVE ŠPICE

VZPON NA VRBANOVE ŠPICE

Planiran dvodnevni vzpon na Rjavino in Vrbanove špice smo spremenili v enodnevnega. Oskrbnica na Staničevi koči nam je potrdila, da je v soboto popoldne bilo zelo slabo vreme s sodro. V nedeljo, 12. avgusta 2018 se nas je 12 planincev odpeljalo v Kot zelo zgodaj zjutraj. Nežno je pričelo deževati. Sklenili smo, da se podamo na pot – vsaj do studenčka- in se tam odločimo glede na vreme. Vreme se je boljšalo in pogumno smo grizli v breg. Zelo je drselo. Previdno smo prispeli do studenca (višina 1340m), kjer se drevje in ruševje počasi umakne skali. Veseli smo bili malo nižjih temperatur kot smo jih doživljali v dolini zadnje tedne. Po počitku smo nadaljevali do Debelega kamna in dalje do razcepa poti: Staničeva koča in Vrbanove špice. Trije so nadaljevali k Staničevi koči, nas devet pa se je opremilo kot je za zelo zahtevno pot potrebno. Jernej je ušel naprej, ostali pa smo se previdno in tudi uživaško podali v skalo. Takole piše na spletu:

S pomočjo varoval se pričnemo strmo vzpenjati po pobočju delno poraščenim s travo in ruševjem. Odpre se razgled na Cmir. Tu zavijemo v levo in se s pomočjo skob in jeklenic pričnemo vzpenjati po strmem in ozkem skalnatem grebenu, ki nas kmalu pripelje na vrh Spodnje Vrbanove Špice (2299m). Vrh ima tudi žig in vpisno knjigo. Z vrha se malo vrnemo nazaj, kjer se usmerimo za oznakami Staničev dom. Po dokaj široki polici pripelje pot do grebena in le nekaj metrov do Plesišča (2244m). Plesišče je velika ravna plošča s katere je čudovit razgled. Pot naprej poteka po grebenu in se najprej rahlo vzpne, nato pa s pomočjo jeklenic in klinov spusti do manjšega naravnega okna, skozi katerega se lepo vidi Cmir. Povzpnemo se čez rahlo previsen kamin, ki mu sledi spust. Nato se vzpenjamo po strmem skalovju, ki nas preko dobro zavarovane ozke in izpostavljene poličke pripelje do še enega okna. Še se vzpenjamo po tokrat nekoliko številčnejših skobah in jeklenicah po razčlenjenem skalovju do travnatega pobočja pod vrhom. Od tu imamo do vrha Velike Vrbanove špice (2408 m) le še nekaj minut lahkotne hoje.

Nismo ravno postavili hitrostnega rekorda, smo pa uživaško doživljali gorsko naravo in preizkušali naša telesa. Na Plesišču smo tudi zaplesali. Z vrha Velike Vrbanove špice je le kratek nenevaren spust do Staničeve koče. Privoščili smo si »pošten« počitek. Pot v dolino je bila pa dolga. Oglašale so se mišice, ki takih podvigov ne doživijo prav pogosto.

Udeleženci Nataša, Eli, Milena, Tibor, Brane, Tomo, Barbara, Jernej, Anica, Mojca, Majda, in vodja Marjan