PD tabor 2019 - SLATNA 1.dan

Pohod po okolici, sobota, 3. 8.2019

Ob 12 uri smo prevzeli dom na Slatni. Ker smo tu taborili že lansko leto, je »vseljevanje« hitro potekalo. Polovica planincev se nas je vselila v skupinsko spalnico, ostali so postavili šotore. Veliko navdušenje je zavladalo, ko se je pripeljal kuhar Sebastjan s prijateljico Matejo. Ko smo pojedli kosilo – tradicionalni makaroni, smo se odpravili na pohod po okolici.

Peš iz tabora smo po malo tavanja po gozdu prispeli na smučišče Macesnovec.

Smučišče Macesnovec - 1900m dolgo - se nahaja v Ratečah le streljaj od mejnega prehoda z Italijo. Januarja 2006 je pričela obratovati dvosedežnica. Leta 2005 CIPRA Slovenija je na podlagi zbranih podatkov in ogleda terena ter pogovorov z nekaterimi domačini ugotovila, da je gradnje smučišča pustila v okolju številne nedopustne procese, ki močno krnijo podobo pokrajine, ogrožajo biotsko raznovrstnost in nekatere ogrožene vrste. Prav tako je poseg nedopusten zaradi lege v vplivnem območju naravnega rezervata Zelenci, ki je hkrati tudi izvir reke Save Dolinke. Po novih napravah smo sklepali, da smučišče spet obratuje.

Po smučišču smo se spustili do kolesarske steze, ki povezuje Kranjsko Goro in Italijo in se po njej sprehodili do meje.

Železniško progo Ljubljana – Trbiž so začel graditi spomladi 1869. Progo so dogradili v dveh letih in jo 14.decembra 1870 odprli za javni promet. Gorenjska proga je dolga 102 km. Poteka po dolini Save Dolinke do postaje Planica, kjer doseže najvišjo točko 853 m, zatem pa se spusti 120 m do Trbiža. Z izgradnjo povezave med Trbižem in Beljakom leta 1873 je gorenjska proga postala del omrežja Rudolfove železnice, ki je na Gornjeavstrijskem segalo do Donave.

Promet na odseku od Planice do državne meje z Italijo je bil ukinjen leta 1956, 1. aprila 1966 pa je bil ukinjen tudi promet na odseku Jesenice-Planica, proga pa razdrta. Na delu trase so kasneje uredili kolesarsko pot

Mimo mejnega prehoda smo se podali v vas Rateče.

Vas Rateče obdajajo njive, travniki in pašniki. Zaradi ostrega podnebja se prebivalci ukvarjajo predvsem z živinorejo, povezano s poletnim pašništvom na planinah. Pomemben je tudi turizem. V kraju so številne počitniške hišice. Rateče so izhodišče za planinske izlete v Julijce skozi Tamar in Karavanke. Na začetku planiške doline so znamenite smučarske skakalnice, kjer so se začeli smučarski poleti. V Ratečah je bil leta 1962 rojen Roman Benet, ki je edini Slovenec, ki je osvojil vseh 14 osemtisočakov na svetu. Sedaj živi čez mejo v Fužinah.

Celovški rokopis (tudi Rateški rokopis) je eden najzgodnejših jezikovnih spomenikov v slovenskem jeziku. Vsebuje očenaš, apostolsko vero in čaščeno Marijo (starejšo obliko molitve zdrava Marija).

Rokopis izvira iz Rateč na Gorenjskem (Cerkev svetega Tomaža, Rateče). Nastal je v drugi polovici 14. stoletja, verjetno okoli leta 1380. Rokopis je najbrž zapisal nemški duhovnik. Zdaj ga hranijo v celovškem deželnem muzeju.

Vrnili smo se v dom Slatna.