PO POTI SAŠKEGA KRALJA

Objavljeno: 14 julij 2019Vodil: Marjan K.

Na pot smo se odpravili že ob pol šestih , ker so bile popoldan napovedane nevihte . Po gorenjski avtocesti smo bili hitro na meji ,ker je bilo na naši strani promet redek na nasprotni strani pa klone proti morju . Ni bilo dolgo in že smo prispeli na parkirišče ob Rabeljskem jezeru .


200m nižje po cesti smo zavili na označeno pot številka 625 , ki nas je peljala ob strugi Belega potoka do koče Brunner ,kamor smo prispeli v dobri uri in pol . Koča sama je sedaj zelo lepo obnovljena in je možno v njej tudi prespati ,če si sposodiš ključ pri italijanskemu planinskemu društvu Monte Lusari pred leti ,ko sva bila z Majdo tukaj je bila koča v zelo slabem stanju . Po krajšem počitku , smo nadaljevali po poti št . 629 s katero je označena pot Saškega kralja . Pot je zelo dobro označena vendar je kar precej izpostavljena , varovala so pa tam kjer so res nujno potrebna v kolikor jih ne odnese meteorna voda saj je pot temu zelo izpostavljena , skratka potrebna je previdnost . Pot nas je vodila po ozkih policah , prečkali smo veliko hudourniških grap , mimo tolmunov in bili deležni prelepih razgledov , pot zelo romantična in pustolovska kot piše v vodniku . Po ležernih treh urah in pol smo prispeli do odcepa za kočo Corsi , mi pa smo obrnili navzdol proti Rabeljskem jezeru kjer so nas čakali avtomobili , kamor smo prispeli v eni uri . Bilo nas 12 in mislim , da smo bili vsi zadovoljni in še nekaj dodajam še zgodbo o vzroku nastanka te poti , ki jo je napisala naša Milena upam , da ne bo huda .


Marjan


                                          


Saški kralj Friderik Avgust III. v dolini Belega potokaKralj Friedrich August III. Johann Ludwig Karl Gustav Gregor Philipp (1865, Dresden–1932, Sybyllenort) je bil od 1904 do 1918 zadnji kralj Kraljevine Saške. Bil je sin kralja Georga Saškega in portugalske infantinje Marie Anne. Leta 1891 se je poročil s princeso Luiso iz Toskane in imel z njo šest otrok, ko pa je bila noseča s sedmim, ga je decembra 1902 zapustila. Naslednje leto je bil zakon razveljavljen.Friderik Avgust je leta 1877 vstopil v saško vojsko. Zaradi visokega rodu je hitro napredoval: leta 1898 je že dosegel čin generalpolkovnika in postal poveljnik 1. kraljevske saške divizije, štiri leta kasneje pa je že poveljeval 1. kraljevskemu korpusu. Leta 1912 je napredoval v čin feldmaršala. Kralj je bil navdušen gornik, ki je redno zahajal v Alpe in opravil številne vzpone predvsem v Dolomitih in Visokih Turah. Leta 1908 se je znašel v Trbižu in se hipoma navdušil nad lepoto Zahodnih Julijcev, posebno nad dolino Belega potoka. Včlanil se je tudi v beljaško sekcijo DÖAV (Deutscher-Österreihischer Alpenverein). Po njem so poimenovali kočo in pot v skupini Sassolunga v Dolomitih, skalni stolp na Saškem, njegovo kočo v dolini Belega potoka pa so leta 1936 obnovili in poimenovali Rifugio Guido Brunner. Zelo zanimiva vezna pot med njo in kočo Corsi, po južnih obronkih skupine Visoke Bele špice, se še danes imenuje po saškem kralju Frideriku Avgustu.


Milena