IZLET V NEZNANO 2019

Objavljeno: 19 oktober 2019Vodil: Boro L.

V soboto, 19. oktobra 2019 smo se v temi vkrcali na avtobus v Tacnu in se odpeljali neznano kam. Lanski zmagovalec – letošnji vodja Boro - je takoj organiziral ugibanje kam gremo. Ob pomoči Rafaele sta hitro razglasila bolj in manj resne odgovore. Da gremo na Koroško, je uganil Jure. Njegova Ana se je le smejala in verjetno že premišljevala o novi nalogi, ki ju čaka ob letu.


Program je zajemal Velenje, Črno in Nazarje in kmečki turizem v Rečici. Še pred Velenjem smo se ustavili na kavici in krofu. Irena H in Tončka sta ocenjevali ali je boljši tradicionalni krof z marmelado ali letošnji s čokolado.


Povzpeli smo se na Velenjski grad. Ob kratki poti je Zvone iskal gobe. Nič ni bilo. Grad pogosto vidimo ob poti, pa ga nisem se nikoli obiskala, je povedala mnenje mnogih Milena. Tone Vr se je zagledal v slike. Ljudmila in Irena V sta se čudili afriškim predmetom. Velik dinozaver je navdušil tudi Janeza in Joži J. Po ogledu smo se spustili v mesto in že imeli malico. Pojedli smo »uradne« sendviče. V nahrbtniku Remija pa so bili še domači sendviči za vsak primer. Tudi Jelka je pritrdila, da zaloga mora biti.


Po dolgi cesti smo se peljali v Črno na Koroškem. Franček je povedal kako ekološko prizadeti so bili ti kraji v času obratovanja pridobivanja svinca. Jari je zvedavo gledal naokoli, saj slovensko malo razume. V dveh skupinah smo si ogledali Črno in dva muzejčka. Prvo nas je pritegnila skala ob trgu z nadelano planinsko potjo. Mojca S, Taja, Nataša, Marjan, Tibor in še kdo so jo takoj preplezali. Franci in Meti sta pregledala stare rudniške vozičke. V malem muzeju olimpijskih športnikov iz Mežice smo začutili kraja na svoje smučarje. V mestnem muzeju je prikazano življenje nekoč v teh krajih. Vlasta, Branka, Mihaela, Vida, Majda, Anica N in Helena so uživale v opisu, ki ga je podal lokalni vodnik.


Že rahlo utrujeni vožnje in vseh razlag smo se čez Zavodnje odpeljali proti Šoštanju. Termoelektrarna je spodbudila razmišljanja in pogovor o ekoloških in korupcijskih stvareh. Pripeljali smo se v Nazarje. Franjo, Boris, Janez A, Mimi, Marija, Vinko in mi vsi smo se povzpeli po stopnicah v Frančiškanski samostan. Nada, Darinka, Miša in Breda so zavzeto poslušale zanimivo pripovedovanje mladega meniha. Ogledali smo si cerkev in bogato samostansko knjižnico. Ob zapuščanju samostana smo bili enotni, da je bilo imenitno.


Vsi zgoraj omenjeni udeleženci in še Tone Vi , Mojca N, Jakob, Anica H, Vlasta, Romana in Špela smo bili zelo veseli, ko smo se pripeljali v Rečico na turistično kmetijo. Napolnili smo želodčke z res zelo dobro hrano. Vsak izlet se mora tako končati, kajne?