KOLESARJENJE V ŠKOFJO LOKO

Trasa kolesarjenja: Tacen, Brod, Stanežiče, Medno, Preska, Goričane, Sora, Rakovnik, Draga, Gosteče, Pungert, Hosta, Škofja Loka, Hudičev most, Pungert, Hosta, Gosteče, Draga, Rakovnik, Sora, Goričane, Medvode, Verje, Pirniče, Zavrh, Šmartno, Tacen. Pa naj kdo reče, da nismo bili daleč.

Cilj nam je bila Škofja Loka na nadmorski višini 351 metrov, ob sotočju rek Poljanske Sore in Selške Sore. Stari del mesta obsega Mestni trg in Spodnji trg. Na Mestnem trgu smo obiskali planinsko prijateljico in si privoščili kavico. Ogledali smo si nekaj mestnih znamenitosti.

GRB
Zanimivost škofjeloškega grba je zamorec. Po legendi se je eden od freisinških zemljiških gospodov peljal v Poljansko dolino, medtem pa ga je napadel medved. Zamorec, ki je bil njegov podložnik, pa se medveda ni zbal in ga je ubil s puščico. V zahvalo mu je škof obljubil, da »ga bo naredil slavnega, da ga bodo pomnili še mnogi rodovi«. Zamorec s krono je postal simbol freisinške škofije, posledično pa tudi mesta Škofja Loka.

HUDIČEV MOST
Puštal in mesto Loka loči Poljanska Sora. V Puštalu so nekoč živeli predvsem bajtarji in kajžarji. Ena od njihovih najbolj nenavadnih dejavnosti pa je bila lovljenje in prodaja žab. Po legendi je bil namreč hudič zelo jezen, ker so »Puštuci« postavili brv z verskim znamenjem in zato jim je zaredil žabe. Hudiča so pregnali tako, da so sredi brvi postavili znamenje sv. Janezu Nepomuku. Hudič se je še skrival pod Šturmovo skal, nato pa izginil. Ob vročih poletjih pogumni domačini še vedno skačejo s skale v reko. Recepti za žabje krake in obaro pa so se ohranili.

Pri povratku smo v Medvodah malo zavili in se po stranskih poteh okoli Šmarne gore vrnili v Tacen.