Osvajamo babe

Objavljeno: 12 julij 2016

Hladno poletno soboto smo se, za en avto deklet, na vsezgodaj zjutraj zbrale na Tacenskem parkirišču, z ostalimi šestimi člani našega osvajanja, smo se dobili kar na parkirišču na Jezerskem. Po uvodnih besedah, hitrem spoznavanju, smo se urno napotili pustolovščini naproti. V zmernem tempu smo stopicali do začetka Slovenske poti, koder smo si nadeli pasove, čelade in samovarovalne komplete. Sledilo je lažje poplezavanje po napetih jeklenicah do izstopa in nato še dobre pol ure do »Vadinske koče«. Vmes smo si vzeli čas za ogled (no kolikor se je dalo videti) na novo navrtane poti čez Žrelo.


 Pri koči smo se okrepčali z odlično, ledeno mrzlo vodo, nekateri so si privoščili tudi najboljši štrudelj v teh koncih. Kmalu pa smo se napotili naprej, sprva smo se malce dvignili, nato spustili, a kaj kmalu se je začelo mletje peska pod nogami, dva koraka naprej pol nazaj. Na srečo je bilo tega dela kmalu konec in pričela se je vertikalna »uživancija«. En za drugim smo se vzpenjali po kompaktni skali naravnost navzgor.


 Po dobri uri in pol smo iz Ledinske koče osvojili vrh Velike Babe, si tam privoščili malico in uživali v izjemnih razgledih na okoliške hribe, a iz juga so se nam približevali temni nevihtni oblaki, zato smo po skupni fotografiji pobrali šila in kopita ter se po grebenu odpravili navzdol. Prve kaplje so nas ujele, ko smo prišli na planino Javornik, zato tam ni bilo časa za poležavanje v travi. Ko smo hiteli v dolino se je ulilo kot iz škafa, zato smo bili premočeni do »gat«, še preden smo prišli do avtov. A glej ga zlomka, ko smo prišli do avtov, je posijalo sonce. Izlet je minil v prijetni mešani družbi, malo starejših in malo študentov. Vsi smo izjemno uživali, še posebej na delu vertikalnih plat, tik pred vrhom.


Katarina Kadivec