1. ETAPA JULIANA TRAIL
Objavljeno: 12 julij 2021Darja
JULIJANA TRADE - 1. ETAPA
Včeraj sva jo z možem (Zvone Kolenc) mahnila na prvo etapo Julijana trail;
odpeljala sva se proti Kranjski gori, kjer sva parkirala.
Pohitela sva na avtobus, katerega voznik nama je prijazno ustavil, čeprav sva prišla malo čez 20 čez 9, ko ima odhod. Do Planinskega muzeja v Mojstrani sva mora malo pešačiti. Preden sva začela s turo, sva si ogledala še vrt Viharnik, ki letos praznuje svojih 30 let. Ureja ga domačin Stane Brus.
Nato sva krenila proti Kranjski gori. Pot naju je vodila tik pod ferato Mojstrana, ob samem robu vasi in nato čez travnike ob reki Savi Dolinki.
Dan je bil sicer vroč a k sreči je pot speljana tako, da nudi dovolj sence pa še reka za ohladitev je v bližini. Pohodnikov nisva srečevala, le dve dekleti sta očitno prihajali iz smeri Kranjske, da sta malo v dvomih preverili, če prihajava iz Mojstrane.
Prvo malico sva si privoščila ob žuborenju reke, napol v senci in napol na soncu, ko naju je zazeblo.
Pot je vseskozi dobro vidna, oznake so, le mestoma nisva bila čisto prepričana, če sva na njej. Smer je bila prava in vedno se je izkazalo, da je vse v redu. Namreč, signala je tu precej slab in aplikacija večin poti do Gozda Martuljka ni bila dosegljiva.
Julijana se priključi poti na Martuljške slapove tik pri spodnjem slapiču. Nadaljujemo seveda v smeri vasi, prvi in drugi slap bova obiskala drugič.
V Martuljku naju je malo medlo, da smer obrača stran od Kranjske; potrebno je čez most in proti Srednjemu vrhu. Vzpon je bil vroč, vesela sva bila vsake sence.
Srednji vrh se nahaja na ledeniški polici v Karavankah, torej severno od naselja Gozd Martuljek, približno 200 m nad dolino Save Dolinke. Mimo teče potok Jerman, ki izvira ob avstrijsko-slovenski meji, južno od gore Trupejevo poldne (1931 m), pod vasjo pa tvori Jermanove slapove.
Iz vasi se ponuja eden najlepših pogledov na severni del Julijskih Alp, na Martuljško skupino, pa tudi na Mojstrovko, Jalovec in bolj oddaljeni karavanški Stol.
Tik pod vrhom sva znova zbežala v senco na malico. K sreči sva bila potem hitro na vrhu, kjer sva si na kmetiji, ki ima sirarno, privoščila hladno in nebeško dobro domače kislo mleko. Okrepčana sva jo mahnila čez travnike in božanske razglede v senco gozda, ki naju je spremljala do Kranjske gore.
