Montaž In Špik Hude police

Objavljeno: 7 avgust 2016

Tura bi morala biti 17. julija 2016. Ker pa je veliko naših planincev bilo takrat v Črni Gori, smo izlet prestavili na prvi vikend v avgustu - 7.8. in 8.8.2016. Turo sem objavil na naši spletni strani in zahteval prijavo, ker je pot po ferati zelo zahtevna.


Na dan odhoda smo se zbrali na običajnem mestu ob 5.30. Razdelili smo se po avtomobilih in se odpravili proti Italiji. V Kranjski gori se nam je pridružila še ena skupina iz Kranja. Pot smo nadaljevali do sedla Sella Nevea in naprej do planine Pecol, kjer smo parkirali. Ko smo izstopili iz avtomobilov, nas je presenetil močan veter in mraz. Ko smo se pripravili, sem pregledal opremo vseh planincev, ki so nameravali z menoj v ferato. Ker je bila skupina velika sem jaz vodil, Katarina pa skrbela za vse na repu kolone. Pot nas je vodila po udobni muljateri mimo planinske koče Braza. Po uri in pol smo prispeli na vrh Špika hude police. Vrh je po naši poti zelo lahko dostopen in kar najbolj šteje je, da je zelo razgleden. Od tu je viden velik del zahodnih Julijcev.


Po počitku na vrhu Špika smo se razdelili: skupina triindvajsetih smo se opremili z opremo in šli na ferato, ostalih deset pa so kasneje sestopili na planino Pecol, kjer bi se sešli.


V ferato smo vstopili po 15 minutah sestopa z vrha Špika. Začeli smo na zelo majavi lestvi približno 40m do škrbine in nato po klinih in jeklenicah skozi izpostavljen žleb do police. Pot gre po sistemu polic malo gori - malo doli, vseskozi zelo izpostavljeno in zelo dobro zavarovano. Ker smo bili velika skupina, smo bili zelo počasni. Bilo je tudi veliko čakanja, saj je bilo veliko srečanj s plezalci v obratni smeri. Oba s Katarino sva bila pozorna, da je bila naša skupina vseskozi skupaj. Po treh urah in pol smo prispeli do izstopa ferate Elenita Leva. Nadaljevali smo po grapi vse do Pipanove lestve in po njej do vršnega grebena. Po grebenu smo po uri in pol hoje stopili na vrh Montaža. Imeli smo srečo, da je veter ravno razpihal oblake in je bil razgled kljub mrazu enkraten. Vračali smo se po lestvi navzdol, počasi in varno tako kot se spodobi in nadaljevali po normalni poti v dolino.


Vsi smo bili zadovoljni, da je tura lepo uspela, še najbolj pa midva s Katarino, ker se je vse izteklo, tako kot je prav.


Marjan Kovačič