Pohod na Slivno/GEOS

V novembru smo planirali izlet na Veliko Kozje iz Zidanega mosta. Ker je Gašperjeva koča zaprta, smo se odpravili na drug vrh v Zasavju, na Slivno.

Na Martinovo nedeljo, 13. novembra 2016 smo se zbrali na Ljubljanski železniški postaji in se odpeljali v Kresnice. Le 23 min traja vožnja z udobnim vlakom.

Prečkali smo reko Savo in se pričeli zložno vzpenjati skozi vas Vernek v gozd in delno po cesti. Vzpenjali smo se ob žičnici, ki prevaža pesek iz kamnoloma v Industrijo apna v Kresnicah. Cesta vijuga sem in tja in na križišču smo bili v dilemi: ali desno na GEOS ali levo k planinskemu domu Ušte Žerenk.

Odločili smo se za levo in hodili »malo po svoje«. Na kmetiji so nas zopet pravilno usmerili proti vrhu Slivne, ki se imenuje Pivkelj. V dveh urah smo bili na 880m visokem z gozdom poraslem vrhu.

Bilo je mraz, zato smo se le slikali, pozvonili z zvončkom želja in sestopili proti Zgornji Slivni. Mimo čebelarja in cerkve Sv. Neže smo prispeli do Planinskega doma na Slivni. Nič ni bilo s toplim čajem – dom je zaprt. Sestopili smo v Spodnjo Slivo, a tudi v gostilni Vrabec nas niso postregli – imajo rezervirano.

Ustavili smo se na GEOSU, ki je lepo urejen. Ker smo bili lačni in zeblo nas je, smo pohiteli na 1 km oddaljen kmečki turizem. Razočaranje – in to na Martinovo - zopet zaprto. Kar na cesti smo pojedli, kar smo imeli v nahrbtnikih in se odpravili v dolino. V dolini je bilo topleje in pričakovanje kavice nas je pospešilo pri sestopu. A tudi v Kresnicah ni bilo nobenega gostinskega lokala. V topli čakalnici smo počakali na vlak in modrovali o gostinski ponudbi v Zasavju.

Prehodili smo 16 km dolgo krožno pot in se povzpeli 630 višinskim metrov.

Na izletu smo bili: Silva, Stanka, Eli, Špela, Nataša, Romana, Silvo, Aleš, Majda, Franček in Marjan.

Majda Kovačič