Šenturška gora, 23.3.2016

Objavljeno: 23 marec 2016

Na Velikonočni ponedeljek smo se podali na Šenturško goro 672m, ki nam je po kilometrih zelo blizu in po obiskanosti pa zelo neznana. S polnimi trebuščki potice in šunke smo se odpeljali proti Komendi. Kar takoj smo zaradi zapore ceste Vodice – Moste, začeli spoznavati našo domovino.


Pri pravi planinski koči Dom Milana Šinkovca na koncu vasi Podboršt smo parkirali in se po markirani poti podali v gozd. Po položni poti, delno čez močvirje z odcvetelimi kronicami, smo prispeli v Komendsko Dobravo. Še uro in 15min nam je smerna tablica obetala do našega cilja. Položna pot nam je omogočala klepetanje – bilo nas je 14 planincev. Prehodili smo vrh Ostrožno 430m in Racelnik 522m, ki jih niti opazili nismo. Zaloški greben nas je malo utišal. Tu smo srečali številčno skupino domačinov - Komendski škrjančki. Prečkali smo še travnik in stopili smo med domačije. Sprehodili smo se do cerkve. Kljub oblačnemu vremenu smo prepoznali našo Šmarno goro v daljavi. Malo smo iskali in našli kmečki turizem, kjer smo si oddahnili in žigosali nove PD kartončke.


Vrnili smo se po isti poti. Sredina naše kolone je malenkost zašla, a smo jih hitro vrnili na pravo pot.


Dve uri navzgor, enourni oddih, dve uri navzdol – pa hitro domov pospravit ostanke šunke, potice in pirhov.


 Zapisala Majda Kovačič