Nadomestni pohod na Mrzlico

Ker je 10. novembra pohod na Ciprnik zaradi slabega vremena odpadel,  je predsednik PD predlagal, da ob eni od naslednjih lepih nedelj organiziram nadomestni pohod na kakšen manj zahteven vrh. Vreme je bilo cel mesec ob vikendih slabo in ker se je obetalo, da bo prva nedelja v decembru lepa, sem se odločil, da to nedeljo organiziram pohod na zanimiv vrh v severnem delu Posavskega hribovja, Mrzlico.

Mrzlica je v zadnjih nekaj letih postala izredno priljubljena točka, posebej za obiskovalce Savinjske doline in Zasavja. S svojimi 1122 m. nadmorske višine, je druga najvišja gora zasavskega hribovja in z nje je tako kot s Kuma, odličen razgled, saj so vsi vrhovi v okolici precej nižji.

Na  Mrzlici so prvo kočo postavili leta 1899,  sedanji Planinski dom, pa je bil postavljen leta 1963.

Zbrali smo se v nedeljo 1 decembra ob 8.30 na parkirnem prostoru v Tacnu. Že ob prihodu na zborno mesto, je na parkirišču čakalo nekaj naših planincev. Prepričan sem bil, da bo tokratni pohod kar množičen, toda uštel sem se. Že prvi klepet z ostalimi planinci so kazali, da gre večina na Begunjščico. Spraševal sem se, kako je to možno, saj je za današnji dan predviden nadomestni društveni pohod na Mrzlico. Tudi na sestanku upravnega odbora smo se zmenili, da na dan, ko je društveni pohod nebi hodili na druge vrhove. Celo mladinskemu odseku je bilo rečeno, da na dan društvenega pohoda ne smejo organizirati mladinskih pohodov. Kljub temu je večina šla na Begunjščico, za Mrzlico smo pa na žalost ostali le štirje planinci.

Z svojimi avtomobili smo se zapeljali po Zasavski cesti do Trbovelj  in naprej do prelaza Podmeja kjer smo parkirali. Vreme je bilo sončno in ravno pravšnja temperatura za pohodništvo. Od lovske koče smo se po markirani poti napotili proti vrhu. Ker je Mrzlica za Posavce ravno tako priljubljen vrh, kot za Ljubljančane Šmarna gora, smo srečali kar veliko pohodnikov. Najbolj pridni so se z vrha že vračali. Po približno uri in pol hoje smo se že približevali vrhu, katerega je dan prej pobelil sneg, ki  ga je bilo ravno toliko, da si lahko opazoval kako se pred nami lesketa v soncu. Na vrhu je bilo kar pestro, veloko planincev, tudi štirinožcev ni manjkalo.

V koči je osebje izredno prijazno, tudi hrana je odlična in zelo poceni. Za toplo pečjo smo posedeli kar nekaj časa, da smo se od »naporne« poti posušili  pojedli in popili odličen čaj. Ker so nas zunaj čakali naši psički, smo poskrbeli, da jim ne bo dolgčas, zato smo se odprevili ven na dvorišče. Rahlo je začelo pihati,  ravno toliko, da je postalo posedanje na klopeh kar mrzlo. Naredili smo par posnetkov in se odločili, da se vrnemo v dolino. Ob hoji navzdol je šlo proti vrhu še kar precej ljubiteljev planin, se  še pot do doma in tako smo zaključili en lep sončen pohod na Mrzlico.

Franci