Galerija / potopis
Kolesarjenje ob Savi navzdol
Objavljeno: 19 september 2020 Majda
KOLESARJENJE OB SAVI NAVZDOL Sobota, 19. September 2020 je. Dela se čudovit dan. Izpod naše Šmarne gore se odpravimo kolesarit v smeri toka Save. Takoj v Gameljnah imamo že prvi postanek pri Špeli. Štirje kolesarji in dve kolesarki se peljemo čisto ob reki. Ob ribnikih ribiške družine kolesarimo (in malo pešačimo) proti Črnuškemu mostu. Delno zabetoniran breg pogosto obiskujejo sprehajalci. Sava je živahna, saj sta tu dva jezova in skalne čeri. Prečkali smo most v Ježici in zavili proti rekreativni poti ob reki. Pri avtošoli Ježica je poligon spretnostne vožnje, ki ga spretno prevozimo tudi mi. Vozimo po peščeni rekreativni poti mimo hipodroma Stožice in s pogledom na športno dvorano Stožice. Mimo BTC-ja se peljemo po PST po drevoredu in med bloki in že smo v Polju. Pri žitnemu silosu v Polju (ali je že Zalog?) se slikamo in v hecu pravimo, da bo ta fotka za koledar. In res je. V Zalogu se ustavimo v Hladilniški ulici, ki je naš planiran cilj. Le zakaj? Pečeni piščanci po res ugodni ceni. Privoščimo si malico. Vračali smo se proti Sneberjam in Jaršam. Tu nekaj gradijo: kanalizacija, nova cesta - ne vemo, a nas ne ovira preveč. Del poti blizu reke nas obdaja grmovje japonskega dresnika. Pred Tomačevim zopet dosežemo obsavsko rekreacijsko pot. Tudi tu se nekaj gradijo. Po isti poti kolesarimo do mostu na Ježici, a tokrat ostanemo na desnem bregu. Ogledamo si Savsko plažo z betonskimi ležalniki. Rekreativna pot je tu poškodovana z nasipi peska in vejevja, a lahko kolesarimo. Mislim, da je nasipanje protest lastnikov gozda, vzroka ne vem. Je pa res, da veliko brezobzirnežev z avtomobili pripelje večje odpadke – kavč, hladilnik… in jih odmečejo v gozd ob poti. Rekreativna pot ni dokončana, saj je že leta v planu podaljšanje do Broda. Po ozki stezici pripeljemo do betonarne, avtocestnega mostu, novih mestnih vrtičkov na Brodu in že smo na Tacenskem mostu. Prekolesarili smo okoli 45 km in spoznali našo bližnjo okolico v lepem in manj lepem. .
Vrhovi nad Komno
Objavljeno: 15 september 2020 Marjan
VRHOVI OKOLI KOMNE 12 .9 – 13 . 9 . 2020 12 . 9 ob 6 uri zjutraj se nas je sedem planincev našega društva odpeljalo v Bohinj do pod slapa Savice. Ko smo prispeli, smo se odpravili proti koči na Komni. Naše dvodnevno potepanje po vrhovih okoli Komne seje začelo. Naš prvi cilj je bila Baba vendar, smo se odločili za veliko Monturo. S Komne smo se podali proti Bogatinskemu sedlu in po kratkem oddihu smo sestopili proti Krnskem jezeru. Že pri prvih ostankih iz prve svetovne vojne smo zavili desno na manjšo planoto, kjer smo nadaljevali proti vrhu velike Monture. Hodili smo po travniku, ki je postajal zmeraj bolj strm. Brez problema smo prišli do škrbine pod vrhom. Pot k vrhu smo nadaljevali po skrotastem grebenu. Na vrhu so ostanki vojaške postojanke iz prve svetovne vojne. Z vrha je prekrasen razgled, ki v ničemer ne zaostaja za razgledom z Babe, ki smo jo videli ne daleč stran. Vrhovi okoli so bili malo drugače obrnjeni kot smo navajeni. Vreme je bilo lepo in tukaj smo si privoščili malico. Po kakšni uri lenarjenja smo sestopili po isti poti do planote, kjer smo začeli vzpon in z Bogatinskega sedla sestopili do koče na Komni, kjer smo prespali . Drugi dan smo se po zajtrku odpravili v dolino Lepe Komne. Naš cilj je bila Lanževica. Tu je pozimi vključno z Lanževico , eden od najlepših turnih smukov v naših gorah. Dolini Lepe Komne pravijo tudi rožni vrt, ki smo ga občudovali vse do vrha. Po postanku na vrhu Lanževice smo sestopili na Bogatinsko sedlo. Povzpeli smo se še na vrh Bogatina. Z vrha smo sestopili do koče na Komni. Tu smo si privoščili daljše razvajanje, kajti vreme je bilo čudovito in toplo. Dan je šel počasi h koncu in pozno popoldan smo sestopili do naših avtomobilov pri slapu Savice . V Ljubljano smo se vrnili zadovoljni in polni lepih vtisov s poti.
Vzdrževanje poti na Šmarni gori
Objavljeno: 5 september 2020 Marjan, Tomo
Veliko ali Lepo špičje
Objavljeno: 1 september 2020 Kovačič Marjan
Izlez po izletu
Planinski tabor KOLPA zaključek
Objavljeno: 9 avgust 2020 Nataša in Romana
Zadnji dan (tokrat nedelja) nas je po zajtrku čakalo podiranje šotorov in pospravljanje. Letošnje leto je bilo v znamenju polžev, ki so vztrajno vsako noč lezli po šotorih in v njih, rahlem in manj rahlem dežju, skritih medvedov, mladine in otročadi, metanju frisbija, malo manj taroka, obveznem škrablu, odlični hrani, veliki količini vlage zjutraj in zvečer – običajno pa še vmes – in še in še se je nabralo spominov, ki nas bodo greli še dolgo, dolgo. zapisala Darja
