Galerija / potopis

Pohod na Bevkov vrh

Objavljeno: 2 januar 2016

V soboto, 2. januarja 2016, smo se planinci našega PD pridružili tradicionalnemu 18. Zimskemu pohodu na Bevkov vrh v organizaciji PD Sovodenj. Jeseni 2015 smo bili z njimi na Pohodu ob Rapalski meji. Prijazni domačini so nas povabili še na zimski pohod in 9 nas je prišlo.

Cipernik

Objavljeno: 9 december 2013

Nadomestni pohod na Mrzlico

Objavljeno: 10 november 2013

Ker je 10. novembra pohod na Ciprnik zaradi slabega vremena odpadel,  je predsednik PD predlagal, da ob eni od naslednjih lepih nedelj organiziram nadomestni pohod na kakšen manj zahteven vrh. Vreme je bilo cel mesec ob vikendih slabo in ker se je obetalo, da bo prva nedelja v decembru lepa, sem se odločil, da to nedeljo organiziram pohod na zanimiv vrh v severnem delu Posavskega hribovja, Mrzlico.

Bivak Nogara pod Mangartom

Objavljeno: 19 oktober 2013

PD Izlet v neznano 2013

Objavljeno: 12 oktober 2013

Vsak, ki je že izkusil organizacijo izleta v neznano, ve, kako potekajo meseci, tedni in dnevi pred izletom. Najprej je še ogromno časa…. Uh, kje je še to, čez slabo leto, pa potem čez več kot pol leta…. Malo že iščeš ideje in brskaš po internetu, po knjižnici, tipaš pri znancih, a izlet je še daleč in čas kar beži… Potem pride začetek poletja, ko se odločiš : »Ja, zdaj bo pa res treba zagrabit.« In greš na oglede, pripraviš prvi grobi plan, se povežeš z lokalci in preizkusiš prvo gostilno. Potem poletje pade mimo – ali si na dopustu, ali vreme ni tapravo ali pa je kje kak piknik, fešta,akcija… In tu je jesen, za nas čas, ko se spet sestavlja družinski urnik popoldanskih in vikend obveznosti, prevozov, protokol obnašanja (»Najprej domača naloga, potem televizija…«, »Spat ob 10h…«, …) in kar naenkrat začne voda teči v grlo. Rezerviraš avtobus in kraj, kjer bo večerja.  Po telefonu in mailu se zmeniš glede vodenja. Zbereš literaturo. In greš spet na oglede, tokrat že bolj usmerjeno , z listom, na katerega si pišeš kilometre in čase in kje bo avtobus parkiral, obračal, pa stroške … Vse se zmeniš, določiš natančen urnik, radodarno dodajaš minute za vkrcavanje in izkrcavanje in pitje kavice in wc. In čas beži vedno hitreje. Izračunaš stroške, pripraviš vabilo, začneš zbirati prijave. Kar nakenkrat je  le še dober teden  do izleta. V paniki, da ne bi kaj spregledal, greš še enkrat na oglede, da prehodiš vse, kar se bo tisti dan prehodilo. Nabiraš izletnike in začneš spremljati vremensko napoved. Najprej tako, bolj na počez, zadnje dni pa vsakih nekaj ur . Zadnji večer pripraviš vse, kar bo treba vzeti s seboj in še zadnjič preveriš vremensko napoved pri vseh možnih virih – v upanju, da se vremenarji morda premislijo. Težko zaspiš in se zbujaš vsako uro, da ne bi zaspal. Zjutraj prva pot vodi na balkon – mogoče pa le ne bo deževalo? S cmokom v grlu se odpraviš k gasilnemu domu – huh, avtobus in šoferka sta že tu, hvala Bogu, vsaj ta skrb odpade. Izlet se lahko začne.