Galerija / potopis

Vzdrževanje poti na Šmarni gori

Objavljeno: 5 september 2020 Marjan, Tomo

Veliko ali Lepo špičje

Objavljeno: 1 september 2020 Kovačič Marjan

Izlez po izletu

Planinski tabor KOLPA zaključek

Objavljeno: 9 avgust 2020 Nataša in Romana

Zadnji dan (tokrat nedelja) nas je po zajtrku čakalo podiranje šotorov in pospravljanje. Letošnje leto je bilo v znamenju polžev, ki so vztrajno vsako noč lezli po šotorih in v njih, rahlem in manj rahlem dežju, skritih medvedov, mladine in otročadi, metanju frisbija, malo manj taroka, obveznem škrablu, odlični hrani, veliki količini vlage zjutraj in zvečer – običajno pa še vmes – in še in še se je nabralo spominov, ki nas bodo greli še dolgo, dolgo. zapisala Darja

Planinski tabor KOLPA sobota

Objavljeno: 8 avgust 2020 Nataša in Romana

Sedmi dan smo obiskali naše gore list - goro Krempo. Udeležili smo je vsi, ki smo še ostali v taboru. Gozdni rezervat Krempa je osrednja točka Borovške naravoslovne poti. Delček udeležencev (Milena, Ela, Majda, Franček in Jakob) so iz tabora odšli že pred nami, ker so se lotili daljšega pristopa, ki gre gor in dol in gor in doli – nekako v tem stilu. Na vrhu smo bili približno skupaj pa tudi vračali so se z nami, da jim tura ni vzela čisto celega dne. Travnato sedlo Krempe nad kanjonom Kolpe je že od nekdaj priljubljena izletniška točka, poleti pa pobeli od narcis, ki imajo tukaj najjužnejše rastišče v Sloveniji. Sedlo je tudi križišče drugih planinskih poti, ki se spuščajo proti Kolpi, z njega pa odpira lep pogled na mogočna drevesa pragozda Krokar. Sam vrh je med drevesi na ožjem grebenčku, zato smo se za malico spustili na in pod sedlo. Tam je užival vsak po svoje; občudovanje metuljev, nabiranje dobre misli, plezanje na ogromno bukev, rahli dremež in še in še. 2 hitra in pogumna sta jo mahnila še na Krokarja. Pragozd Krokar predstavlja lepoto in nedotaknjenost prvinskih bukovih gozdov na površini dobrih 75 hektarjev. Je strogi rezervat, tudi del območja Nature 2000 in predstavlja ekosistem nenehno spreminjajočega se ravnovesja med tlemi, klimo in neštetimi živimi organizmi – od mikroskopsko majhnih do medveda. Tu potekajo samo zakoni narave, zato človek zavestno ostaja zunaj. Vanj lahko vstopimo le s pogledi z Borovške naravoslovne poti. Krokar je z gozdnim rezervatom Snežnik –Ždroclje vpisan na seznam svetovne naravne dediščine UNESCA, kar kaže na njegov izjemen pomen. In ker se je naš čas, ko smo zbrani kot ena velika, raznolika in pisana družina, bližal koncu, smo imeli po kosilu še krst novih vrlih planincev. Letos smo jih imeli kar 8. V svoje vrste smo sprejeli Petra Klepca, Backa, Mašino, Lastovico, Čabranko, Zebro, Kolpo in Kozoroga. zapisala Darja

Planinski tabor KOLPA petek

Objavljeno: 7 avgust 2020 Nataša in Romana

Šesti dan smo se končno zbudili v lepo jutro. Danes je bil na vrsti najbolj atraktiven vrh Risnjak Znova smo v četici stali pred in za mejo po že znanem koronskem protokolu. Veliki Risnjak je s 1528m najvišji vrh narodnega parka Risnjak. Z vrha, ki ima vpisno skrinjico in žig je zelo lep pogled na večino vrhov Gorskega Kotarja. Ob lepi vidljivosti pa vidimo vse od Kvarnerja, Istre, Učke, prek slovenskega Snežnika, do Julijskih in Kamniško Savinjskih Alp do Velebita na južni strani. Ko smo zavili na gozdno cesto in kasneje na pot, kjer piše prepovedano za vozila, razen za gozdarje, je večina udeležencev bila prepričana, da je Marjan zgrešil. Cesta je bila mestoma slaba in resnično me je skrbelo, da se ne bo dobro končalo. A naš Marjan ima dober nos in kaj kmalu smo parkirali na travniku sredi gozda. Tudi to, da je pot fletna in skoraj ravna ,mu nisem ravno verjela, saj je Risnjak kipeče gledal iznad smrek relativno daleč. Da je hoje manj kot uro, pa sploh ni bilo verjeti. Kaj kmalu smo stopili v prijeten senčnati gozd na mehko, z iglicami postlano, pot. Risnjak je znan po raznolikosti svojega živalskega sveta in gozdno kraljestvo je dom treh velikih evropskih zveri – medveda, volka in risa. Te potrebujejo velika in mirna prostranstva, kjer ne vznemirjajo ljudi, pa tudi številne živali, ki jim predstavljajo vir hrane. Zaradi relativne odročnosti in težje dostopnosti je prav v NP Risnjaku z okolico eno od zadnjih zatočišč velikih evropskih zveri. V njem domuje tudi 14 gozdnih in 30 rastlinskih skupnosti in to na relativno majhnem področju. Prav ris (Lynx lynx), ki je najredkejša in najbolj skrita evropska zver, je dala ime Risnjaku. Nekoč so to prelepo žival lahko lovili, v začetku prejšnjega stoletja so ustrelili poslednjega risa. Današnji risi so se priselili iz Slovenije, sedaj pa na področju Hrvaške živi 40 – 60 primerkov te čudovite živali. Eden od pomembnejših vzrokov zmanjšanja števila populacije bi lahko bila tudi izguba genetske raznolikosti, ki je nastopila zaradi parjenja v sorodstvu. Ris je pomemben člen prehranske verige v ekosistemu Risnjaka. Medtem, ko je avtohtoni ris izumrl, pa je rjavi medved (Ursus arctos) tukaj v številu, ki ustreza naravnemu ravnovesju. Na Hrvaškem jih je okrog 1.000. Je največja kopenska žival ter hkrati tudi največja kopenska zver v hrvaških gozdovih. Okrog 95 odstotkov potreb po hrani medved zadovolji z rastlinsko hrano. Na področju parka živi tudi volk (Canis lupus), sicer v dosti manjšem številu kot medvedi. Večina od 160-210 volkov Hrvaške živi v kraškem delu Gorskega Kotarja, Liki in Dalmaciji. Volk je na rdeči listi ogroženih vrst in lov nanj je prepovedan. V parku najdemo pa tudi divjo mačko (Felix silvestris), na vrhovih gora pa gamsa (Rupicapra rupicapra). V parku biva še ogromno drugih živali – ptice, plazilci in žuželke. Omenimo še 114 različnih vrst ptic, od katerih jih v parku gnezdi 78 vrst. Raznolika in pomembna je tudi fauna vodnih habitatov in podzemlja. Tukaj je narava sama svoj gospodar, življenje je samozadostno. Prav zato predstavlja Risnjak za raziskovalce izjemno dragocenost, saj lahko preučujejo življenje brez človeških vplivov. Obiskovalcev skoraj ni bilo, koča je bila zaprta. Večina se je predala soncu, slaba polovica pa smo jo mahnili na vrh. Pote je nekje skalnata, z jeklenico, nekje spolzka, nekje pa plezaš kar povprek. Z vrha se nam je res nudil lep razgled na morje in reški zaliv pa krški most. NP Risnjak predstavlja spoj celinske in mediteranske klime: z juga prodirajo morski vplivi iz Kvarnerja in s severa celinski. Poletje je z 20 stopinjami relativno blago, zime pa so hladne, z oblico snega, megle in oblačnosti. Zapade lahko tudi do tri ali štiri metre snega, ki se obdrži do pozne pomladi, predvsem v vrtačah. To je kraški svet apnencev in dolomitov, kjer primanjkuje vode, sploh v višjih predelih, čeprav ima to področje zelo veliko padavin, tako dežja kot snega, saj se padavine izgubijo v pronicavem kraškem svetu. Park je izrazit primer razčlenjenega sestava Dinarskega gorstva v reliefnem, geološkem, hidrološkem in klimatskem pogledu, rastlinstvu in živalstvu. S Snežnikom tvori zahodni krak Dinarskega gorstva. No, Snežnik je bil tudi mišljen za podaljšano turo a se nam nekako časovno ni izšlo; v skupini smo imeli, še sreča in veselje, nekaj otrok in nekaj starejših, zato smo hodili počasneje. Smo si ga pa ogledali od daleč. Čeprav smo hiteli nazaj v tabor, smo komaj prišli do kosila. Še sreča, da je bil popoldan znova namenjen plavanju (ali bazen ali Čabranka) in savni. zapisala Darja

1|2|3|4|5|6|7|8|9|10|11|12|»