Galerija / potopis

NI CMIR; SO SOSEDNJI VRHOVI

Objavljeno: 3 julij 2022 Majda, Marjan

NE NA CMIR, NA SOSEDNJE VRHOVE PA Že druga letno planirana tura (Čisti vrh in sedaj Cmir) je bila izvedena družinsko, saj ni bilo prijav ostalih planink in planincev. Zelo žalostno. V soboto in nedeljo, 2. in 3. julija 2022 sva se potepala po Julijskih Alpah. Ker naju je spremljala najina psička Čeča, se na Cmir nisva povzpela. Sva pa bila na vrhovih: Begunjski vrh – 2461m, Visoka Vrbanova špica – 2408m in Macesnovec – 1926m. V soboto sva se že zgodaj odpeljala na Gorenjsko, a se vročini kljub temu nisva izognila. STANIČEVA KOČA Iz doline Kot sva se podala priotii 4 ure oddaljeni koči, do katere vodi delno zahtevna označena pot. Sprva ravna pot, se v gozdu višje zelo vzpne, celo varovala so tu. Pri studenčku sva se nadihala in napila. Pot nato preči pas rušja in se višje vzpne na vse bolj kamnita strma pobočja. Videla sva čredo kozorogov z mladiči. Sence ni, vroče je. Počasi se vzpenjava mimo balvana Debeli kamen, pravilno zavijeva na križiščih za Vrbane špice in Rjavino in varno prečiva majhna snežišča. Malo z zamudo sva prispela do Staničevega doma. Predsednica PD, ki upravlja z domom, je dovolila, da prenočiva s psičko. Ležerno sva pomalicala, se odpravila na bližnja vrhova in popoldne dolgo klepetala z meteorologom s Krederice, ki je prišel malo na obisk. Obujali smo spomine na skupne prijatelje in planinske pripetije. BEGUNJSKI VRH je kar visoka gora, a le pol ure oddaljen od koče. Skalnata pot z veliko kotalečega kamenja pripelje na vrh, ki ima razgled na Triglav, Rž, Rjavino, Cmir, v Vrata, lepo vidimo še Škrlatico, Dolkovo špico, Stenar ter Bovški Gamsovec. Z vrha sva sestopila po isti poti, potem pa skrenila levo na Špico. VISOKA VRBANOVA ŠPICA je malo nižja, a prav tako lahko in hitro dostopna s Staničeve koče. Ker je bilo odlično vreme, je bil tudi tu razgled prelep. Spominjala sva se društvenega vzpona preko Male Vrbane Špice… Kje so tisti prijatelji? V nedeljo je bilo nebo brez oblačka, na Triglavu se je videla že množica planincev. Midva pa se podava navzdol proti Kotu po poti vzpona vse do studenčka. MACESNOVEC Malo nad studenčkom se prične neoznačena zahtevna pot, vendar je dobro vidna. Kar takoj se strmo vzpne po velikemu melišču in se razcepi na dve - desno (zgornjo) in levo (spodnjo). Seveda Marjan po eni, jaz po drugi, - oba sva se precej namučila. Obe poti se spet združita. Pot poteka po zelo strmem pobočju, v redkem gozdu macesnov in ruševja. Je izpostavljena (nevarnost zdrsa). Ko sva prišla na greben in pogledala v Krmo, sva vedela, da vrh ni daleč. Dve suhi macesnovi palici še vedno stojita v kupu kamenja. Le vrvi ni več, s kareto sta pred leti Cene in Marjan povezala palici v križ. Sonce je pripekalo, poldne je bilo in še neke muhe so imele veselico. Slikala sva se in sestopila malo nižje v senco. Sestopila sva po poti vzpona z veliko previdnostjo. Pri studencu sva se odžejala, napolnila plastenke z vodo za pozneje (v Kotu ni nič). Še ura previdne hoje in lepo dvodnevno turo sva zaključila. Seveda utrujena, posmojena od sonca, a zelo ponosna sama nase, da si še upava in da sva zmogla. Majda in Marjan

Čisti vrh 1875m

Objavljeno: 19 junij 2022 Majda

ČISTI VRH V nedeljo, 19. 6. 2022 bi se po letnem PD načrtu povzpeli na Čisti vrh v Julijskih Alpah. Kljub objavi v koledarju, na e-strani PD in na PD faceebooku, se ni nihče prijavil. V sredo, 15. 6. 2022 pa sva se na vrh povzpela Marjan in Majda. Želela sva prehoditi in osvežiti spomin na neoznačeno planinsko pot. Nad Vrsnikom naju je presenetila asfaltirana cesta, ki je vodila prav do zapornice nad Vasjo za skalo, kjer sva parkirala. Čakalo naju je 3 ure in pol nenaporne hoje. Ob Suhem potoku sva se vzpenjala. Obetal se je vroč sončen dan. Pot je vodila po gozdu, ki nama je delal senco. Prečila sva gozdno cesto. Po dolinici sva se vzpenjala. Preprezala sva podrta debla in zopet prišla na cesto. In tu sva brez dvoma odkorakala po dolini naprej - v napačno smer. Preko Ravnega dola sva zagrizla proti grebenu, ki je prilepljen na Lepo špičje. Na zaplatah snega sva opazovala zelo veliko čredo gamsov. Po dobri uri hoje sva prepoznala napako in se vrnila do ceste in pri razcepu pravilno zavila navzgor. Kar hitro sva se po cesti povzpela na spodnji rob planine v Plazeh. Hiša sameva. Živine ni. Do tu je 2uri in pol hoje - če hodiš brez stranpoti. Cesta je prešla v stezico. Možicev je bilo dovolj. Dosegla sva greben, kjer se pridruži pot iz Trente. Le par minut in dosegla sva vrh. Vesela, da sva "pritrmarila" na vrh. Razgled je čudovit. Psička se je zarila v senco ruševja. Bilo je že krepko popoldne. Sestopila sva zelo hitro. Pri zapornici sva si privoščila toplo malico - pogrela sva konzervo jote. Še pivo in sok in zadovoljstvo je bilo popolno. Sonce je še vedno pripekalo. Preko Vršiča sva se odpeljala domov. Že v Trenti je pričelo rahlo deževalo. Od Kranjske gore do Radovljice naju je spremljala mavrica - za nagrado.

PRISTOVŠKI STORŽIČ

Objavljeno: 19 junij 2022 Marjan

Vzpon na Čisti vrh nismo izvedli, ker ni bilo prijav. Kot nadomestni lažji vzpon smo se 19. 6. 2022 povzpeli na Pristovški Storžič. Na avstrijski strani mejnega prehoda - 1218m - smo poiskali rumene smerne table in zakorakali navzgor. Pri lovski koči smo zavili na Kranjsko pot na Pristovški Storžič (na tabli napis »Storschitz Krainersteig«). PO gozdu in malo po cesti smo prišli na neizrazit greben. Kar strmo je in prepadno, zato smo se radi prijeli jeklenic. Z vzhodnega pobočja smo prešli na zahodnega, delno med ruševjem in ob pomoči jeklenic snmo dospeli na vrh. - 1759 m, Slabi 2 uri smo potrebovali. Na vrhu stojli velik križ, ki so ga postavili leta 1962 ob 42 obletnici plebiscita. Jasen sončen dan je. Čudovit razgled na Obir in druge koroške gore ter na naše KSA in Karavanke. Tudi Triglav se vidi. Med planinci na vrhu se enakovredno sliši slovenska in nemška beseda. Sestopili smo po daljši in lažji poti in tako prehodili goro po grebenu in vznožju. Veliki negovani gozdovi rastejo tu. Veliko je oznak o prepovedi nabiranja gob, borovnic, pes mora biti na vrvici,... Prekršim in naberem listje borovnic in malin za čaj. Udeleženci: Špela, Majda, Marjan

KAMNIŠKA BISTRICA _ DAN PLANINCEV IN KOLESARJENJE

Objavljeno: 11 junij 2022 ELI; MAJDA

V delu

Vrh BAČA

Objavljeno: 15 maj 2022 Majda

Vrh Bače - 1273m - je razgledno sedlo med Primorsko in Gorenjsko. Na južni strani sedla, se nahaja prijetna lovska koča, od katere se nam odpre lep razgled na Porezen in Baško grapo pod njim. V bližini lovske koče, pa se nahaja tudi kar nekaj zanimivih vojaških bunkerjev in kasarn, ki so jih zgradili Italijani med obema svetovnima vojnama. V nedeljo, 15.maja 2022 ob 8.00 smo se odpeljali na Petrovo Brdo. Trije planinci in tri planinke smo se podali na pot v smeri Črne prsti. Pol ure strmega kolovoza smo uspešno predihali. Naredil se je topel sončen dan brez oblačka. Hodili smo po gozdu komaj ozelenelih bukev. V križiščih smo zavijali v smer Črna prsti. Pot se je položila in nas pripeljala na staro, a odlično ohranjeno mulatjero. Vzpon nadaljujemo po omenjeni mulatjeri. Kmalu nam padlo drevo naredi malo težav, da ga obhodimo. Mulatjera nas skozi gozd in nekaj grap pripelje do hišice, ki je Lovčev bivak Pri Koucah -1192m. Hišic je več, pa vrt, kurišče, klopi in mize, vrtiček, razgledni stolp, kozolček, stranišče in verjetno še kaj. Vzeli smo si čas za počitek in uživanje. Tu se pot razdeli na Lajnar ali naprej na Črno prst. Od Lovčevega bivaka nadaljujemo po markirani poti v smeri Črne prsti. Poti je dobro uhojena, ne da se izgubiti, a markacij ni več. Le zelo stare markacije so na kakšni skali. Pot naprej položno preči pas gozda, nato pa postopoma preide na vse bolj razgledna pobočja, s katerih se nam odpira razgled v Baško grapo in gore naokoli. Ob poti v skalovju nas razveseli cvetoči avrikelj. Ko se pot rahlo spusti smo že na cilju – lovska koča v sedlu. Z zanimanjem pregledamo kasarno ob poti. Še bolj pa nas pritegne balkon in line bunkerja visoko v skalovju. Po označeni, a ozki stezici, smo vse tri planinke dosegle vhod v bunker in si bunker odznotraj ogledale. Čudile smo se zidu – gladek, nepopokan, ne vlažen. Kar težko verjamemo, da je star 100 let, zgrajen po določitvi Rapalske meje. Pri lovski koči smo pomalicali in se po isti poti vrnili na Petrovo Brdo. Izlet je bil čudovit in nezahteven. Hodili in počivali smo 4 ure, naredili 10km in malo več kot 500 višinskih metrov. Ali vi to zmorete? Seveda. Zato,…. Prihodnjič povabljeni z nami. Izleta smo se udeležili: Eli, Majda, Mojca, Franček, Boro in Marjan.

1|2|3|4|5|6|7|8|9|10|11|12|13|»