Galerija / potopis

Vrhovi nad Komno

Objavljeno: 15 september 2020 Marjan

VRHOVI OKOLI KOMNE 12 .9 – 13 . 9 . 2020 12 . 9 ob 6 uri zjutraj se nas je sedem planincev našega društva odpeljalo v Bohinj do pod slapa Savice. Ko smo prispeli, smo se odpravili proti koči na Komni. Naše dvodnevno potepanje po vrhovih okoli Komne seje začelo. Naš prvi cilj je bila Baba vendar, smo se odločili za veliko Monturo. S Komne smo se podali proti Bogatinskemu sedlu in po kratkem oddihu smo sestopili proti Krnskem jezeru. Že pri prvih ostankih iz prve svetovne vojne smo zavili desno na manjšo planoto, kjer smo nadaljevali proti vrhu velike Monture. Hodili smo po travniku, ki je postajal zmeraj bolj strm. Brez problema smo prišli do škrbine pod vrhom. Pot k vrhu smo nadaljevali po skrotastem grebenu. Na vrhu so ostanki vojaške postojanke iz prve svetovne vojne. Z vrha je prekrasen razgled, ki v ničemer ne zaostaja za razgledom z Babe, ki smo jo videli ne daleč stran. Vrhovi okoli so bili malo drugače obrnjeni kot smo navajeni. Vreme je bilo lepo in tukaj smo si privoščili malico. Po kakšni uri lenarjenja smo sestopili po isti poti do planote, kjer smo začeli vzpon in z Bogatinskega sedla sestopili do koče na Komni, kjer smo prespali . Drugi dan smo se po zajtrku odpravili v dolino Lepe Komne. Naš cilj je bila Lanževica. Tu je pozimi vključno z Lanževico , eden od najlepših turnih smukov v naših gorah. Dolini Lepe Komne pravijo tudi rožni vrt, ki smo ga občudovali vse do vrha. Po postanku na vrhu Lanževice smo sestopili na Bogatinsko sedlo. Povzpeli smo se še na vrh Bogatina. Z vrha smo sestopili do koče na Komni. Tu smo si privoščili daljše razvajanje, kajti vreme je bilo čudovito in toplo. Dan je šel počasi h koncu in pozno popoldan smo sestopili do naših avtomobilov pri slapu Savice . V Ljubljano smo se vrnili zadovoljni in polni lepih vtisov s poti.

Vzdrževanje poti na Šmarni gori

Objavljeno: 5 september 2020 Marjan, Tomo

Veliko ali Lepo špičje

Objavljeno: 1 september 2020 Kovačič Marjan

Izlez po izletu

Planinski tabor KOLPA zaključek

Objavljeno: 9 avgust 2020 Nataša in Romana

Zadnji dan (tokrat nedelja) nas je po zajtrku čakalo podiranje šotorov in pospravljanje. Letošnje leto je bilo v znamenju polžev, ki so vztrajno vsako noč lezli po šotorih in v njih, rahlem in manj rahlem dežju, skritih medvedov, mladine in otročadi, metanju frisbija, malo manj taroka, obveznem škrablu, odlični hrani, veliki količini vlage zjutraj in zvečer – običajno pa še vmes – in še in še se je nabralo spominov, ki nas bodo greli še dolgo, dolgo. zapisala Darja

Planinski tabor KOLPA sobota

Objavljeno: 8 avgust 2020 Nataša in Romana

Sedmi dan smo obiskali naše gore list - goro Krempo. Udeležili smo je vsi, ki smo še ostali v taboru. Gozdni rezervat Krempa je osrednja točka Borovške naravoslovne poti. Delček udeležencev (Milena, Ela, Majda, Franček in Jakob) so iz tabora odšli že pred nami, ker so se lotili daljšega pristopa, ki gre gor in dol in gor in doli – nekako v tem stilu. Na vrhu smo bili približno skupaj pa tudi vračali so se z nami, da jim tura ni vzela čisto celega dne. Travnato sedlo Krempe nad kanjonom Kolpe je že od nekdaj priljubljena izletniška točka, poleti pa pobeli od narcis, ki imajo tukaj najjužnejše rastišče v Sloveniji. Sedlo je tudi križišče drugih planinskih poti, ki se spuščajo proti Kolpi, z njega pa odpira lep pogled na mogočna drevesa pragozda Krokar. Sam vrh je med drevesi na ožjem grebenčku, zato smo se za malico spustili na in pod sedlo. Tam je užival vsak po svoje; občudovanje metuljev, nabiranje dobre misli, plezanje na ogromno bukev, rahli dremež in še in še. 2 hitra in pogumna sta jo mahnila še na Krokarja. Pragozd Krokar predstavlja lepoto in nedotaknjenost prvinskih bukovih gozdov na površini dobrih 75 hektarjev. Je strogi rezervat, tudi del območja Nature 2000 in predstavlja ekosistem nenehno spreminjajočega se ravnovesja med tlemi, klimo in neštetimi živimi organizmi – od mikroskopsko majhnih do medveda. Tu potekajo samo zakoni narave, zato človek zavestno ostaja zunaj. Vanj lahko vstopimo le s pogledi z Borovške naravoslovne poti. Krokar je z gozdnim rezervatom Snežnik –Ždroclje vpisan na seznam svetovne naravne dediščine UNESCA, kar kaže na njegov izjemen pomen. In ker se je naš čas, ko smo zbrani kot ena velika, raznolika in pisana družina, bližal koncu, smo imeli po kosilu še krst novih vrlih planincev. Letos smo jih imeli kar 8. V svoje vrste smo sprejeli Petra Klepca, Backa, Mašino, Lastovico, Čabranko, Zebro, Kolpo in Kozoroga. zapisala Darja