Izleti

22. aprila nas bo pot vodila na planino Prevalo in za bolj pohodno razpoložene naprej do Roblekovega doma (1657m), ki se nahaja na pobočjih Begunjščice in sicer na njenem zahodnem grebenu. Dom je stalno odprt v razširjeni poletni sezoni, v drugih letnih časih pa ob koncih tedna, če je lepo vreme. Za domom stoji tudi zimski bivak z osmimi ležišči.

Naše jeklene konjičke bomo pustili na Ljubelju. Na poti do prve planine bomo potrebovali svetilke za Bornove tunele.
Pot je nemarkirana do planine Preval, naprej je dobro označena. Zahtevna mesta so kratka in v suhem ne predstavljajo večje nevarnosti.

Ljubelj - Preval 1:30, Preval - Roblekov dom 1:30.

V primeru slabšega vremena bo izvedena primerna nadomestna tura. Če bo vreme resnično slabo pa se bo izlet prestavil.

ZBOR UDELEŽENCEV OB 8.00 NA TACENSKEM PARKIRIŠČU.
ZA VSE INFORMACIJE SEM DOSEGLJIVA NA TELEFONU 031 226 887

Varen korak in srečno Darja

-——————————————————————————————————————————————————

Roblekov dom se nahaja na pobočjih Begunjščice na njenem zahodnem grebenu. Dom je stalno odprt v razširjeni poletni sezoni, v drugih letnih časih pa ob koncih tedna, če je lepo vreme. Za domom stoji tudi zimski bivak z osmimi ležišči. Razgled od doma je najlepši na sosednji Stol na katerem se lepo vidi Prešernova koča.

S parkirišča v Dragi nadaljujemo po cesti, ki nas mimo čebelnjaka v nekaj minutah hoje pripelje do razpotja, kjer nadaljujemo levo po cesti (desno Preval-a čez Luknjo in Begunjščica čez Preval-o), ki se začne vzpenjati po slikoviti soteski. Naprej se nekaj časa vzpenjamo po cesti, nato pa nas markacije usmerijo levo na peš pot, ki se začne strmo vzpenjati. Višje strmina nekoliko popusti in markirana pot 3 krat preči gozdno cesto (2 različni cesti). Pot, ki večinoma poteka skozi gozd pa nas višje pripelje do spodnjega dela planine Planinca. Tu nas markacije usmerijo desno (vzpon naravnost čez planino je prepovedan) na prečno pot, ki nas v nekaj korakih nadaljnje hoje pripelje do ceste kateri sledimo v levo.
Že po nekaj 10 korakih hoje po cesti pa pridemo do križišča, kjer nadaljujemo naravnost (ostro desno planina Preval-a). Tu se v levo odcepi kratka pot, ki nas pripelje do koče na planini Planinca, mi pa nadaljujemo naravnost po cesti vse do Tomčeve koče na Poljški planini, katero dosežemo po 15 minutah nadaljnje hoje.
Od Tomčeve koče nadaljujemo desno za oznakami Roblekov dom in vzpon nadaljujemo po poti, ki preide v gozd. Pot po gozdu se zmerno vzpenja in nas kmalu pripelje do mesta, kjer je postavljenih več polen namenjenih ogrevanju Roblekovega doma. Če smo pri volji in imamo dovolj moči lahko kakšno poleno odnesemo do koče (nam bodo zelo hvaležni).
Višje gozd na poti postaja vse redkejši, pot pa vse bolj strma. S široke in dobro nadelane poti, ki je po dežju precej blatna pa se nam občasno odprejo lepi razgledi. Pot se nato obrne nekoliko v levo in nas pripelje do mesta, kjer se nam z desne priključi pot s planine Preval-a.
Nadaljujemo po levi poti, ki nas po nadaljnjih 10 minutah prečnega vzpona pripelje do planinskega doma.

Cerkev  sv. Ilija, se nahaja na obrobju nekdanje kočevarske vasi Planina / Stockendorf. Ob cerkvi je staro, večinoma kočevarsko pokopališče, katero pa je bilo pred leti delno obnovljeno.

Krožna pot se prične pri domu Lipa.  Mimo cerkve se spustimo pod vas, nadaljujemo ob Divjem potoku do Srednje vasi ter po stari makadamski cesti do prelaza Brezovica ter po gozdu do lovske koče Vimolj. Lahko se povzpnemo še na Markovo glavo ( 753 m) ali se po gozdni vlaki odpravimo na razgledne  stene, kjer je krasen pogled na Črmošnjiško dolino in Kočevski rog. Na izhodišče se spustimo mimo nekdanjega kočevarskega naselja Ašalice in po prečni poti pridemo do križišča pri Srednji vasi z odcepom za Pajkež. Pot nadaljujemo ob Divjem potoku do Črmošnjic in izhodišča.

Kranjska Gora je po prvi ferati – zavarovani poti v Grančišču dobila svojo naslednico. Ferata Hvadnik je plezalna pot skozi divjo sotesko v Gozdu Martuljku, ki je posebna zaradi svoje lege v soteski in ker ponuja možnost, da si lahko na varen način ogledamo vse geološke posebnosti potoka Hvadnik.

Dolga je pol kilometra, plezalci pa na njej premagajo 250 metrov nadmorske višine. Ves čas se nam odpirajo pogledi na vrhove Martuljške skupine.

OBVEZNA OPREMA!

Gradišče (tudi Njivice) je s 1666 m najvišji vrh Velike planine. Z vrha, na katerem stoji razgledna plošča, klop in vpisna skrinjica z žigom je zelo lep pogled na Kamniško Savinjske Alpe. Najlepše se vidijo Kalški Greben, osrednji Grintovci, Planjava in Ojstrica ter Velika planina z okolico.

Stol je z višino 2236 m najvišji vrh Karavank. Z vrha, ki ima vpisno skrinjico in žig se nam tako odpre lep razgled na Julijske Alpe, zahodne Karavanke, Visoke in Nizke Ture, osrednje Karavanke, Kamniško Savinjske Alpe in na del Gorenjske.

OBVEZNA USTREZNA OPREMA!

OPIS POTI:
S parkirišča nadaljujemo mimo zapornice po cesti, ki je zaprta za promet. V nadaljevanju postane cesta nekoliko bolj strma, vzpenjamo pa se lahko tako po cesti kot tudi po peš poti, ki kar nekajkrat preči gorsko cesto. V nadaljevanju nas cesta in peš pot kmalu pripeljeta do označenega razpotja. Mi nadaljujemo desno za oznakami “Hochstuhl – Klettersteig”, levo pa vodi pot proti Celovški koči. 
Pot od razpotja se najprej prične rahlo vzpenjati čez melišča, nato pa zavije v levo in nas pripelje pred vstop v plezalni del poti. 
V začetku plezalnega dela poti se nekajkrat navpično vzpnemo s pomočjo številnih skob in jeklenice. Pot nato zavije v levo in ob jeklenici preči strmo skalnato pobočje. Sledi še nekaj vzponov ob jeklenici nato pa pot postane nekoliko manj zahtevna in nas pripelje v ruševje. 
Pot skozi ruševje ponovno postopno postaja nekoliko zahtevnejša in sledi nekaj vzponov ob jeklenici ter nato strm vzpon s pomočjo skob. Pot nas nato skozi ruševje pripelje na sprva še neizrazit greben ob katerem se nato kar nekaj časa vzpenjamo. Vzpon po grebenu poteka večinoma skozi ruševje, v zgornjem delu pa postaja greben vsebolj skalnat. Greben je tudi nekoliko izpostavljen in v pomoč nam je tudi nekaj jeklenic. 
Ko se greben konča, nadaljujemo rahlo desno nato pa se vzpnemo skozi grapo s pomočjo jeklenice levo navzgor. V zgodnjem poletju je lahko v grapi tudi še snežišče. Iz grape nato nadaljujemo desno in sledi še nekaj strmih vzponov ob jeklenici do vpisne skrinjice ob poti. Od vpisne skrinjice sledi še kratek vzpon s pomočjo jeklenice, nato pa postane pot manj strma. 
V nadaljevanju se pot vzpenja proti glavnemu grebenu gore. Ko dosežemo glavni greben nadaljujemo levo ter se pričnemo vzpenjati po slovenski strani grebena proti vrhu, ki ni več daleč. (hribi.net)

TERMIN:
14.- 21. 7. 2018
LOKACIJA:
Zavetišče Slatna Planinsko društvo Lisca Sevnica ima od leta 2002 od MORS v najemu Planinsko zavetišče Slatna pod Poncami. Slatna je 2 km oddaljena od Rateč in leži sredi gozda na nadmorski višini 1023 m v bližini Planiških skakalnic. Slatno redno vzdržujejo in skrbijo za njeno nemoteno delovanje. V Zavetišču Slatna je urejena kuhinja z jedilnico, večnamenski prostor, sanitarije s tuširnico in spalni prostori. Ob zavetišču je urejen tudi prostor za šotore ter manjše igrišče za košarko. Primerna je predvsem za planinske tabore, do 50 oseb. Slatna je odlično izhodišče za planinske izlete. Kuhar Sebastjan je tudi že rezerviran za nas. Če bomo že
utrujeni, lačni zagotovo ne bomo.

PREDVIDENI IZLETI:
Sobota Sprehod do planiških skakalnic
Nedelja Vitranc in Ciprnik
Ponedeljek Belopeška jezera: Koča Zacchi ali Pico de Mezzodoi
Torek Tromeja
Sreda Planica, Tamar: Izvir Nadiže ali Kotovo sedlo
Četrtek Višarje: Kamniti lovec
Petek Vršič, Slemenova špica, Tamar
Sobota Pospravljanje in čiščenje