Izleti

Več konkretnih informacij javimo naknadno.

Opis gore:
Čisti vrh je 1875 m visoka gora, ki se nahaja severno od grebena Špičja, točneje na razgledni vzpetini nad sedlom Čez Drt. Z vrha, na katerem je vpisna skrinjica, se nam odpre lep razgled na večino najvišjih gora, ki obdajajo dolino Trente.

Opis poti:
S parkirišča se usmerimo na desno cesto, ki je s prometnim znakom in rampo zaprta za javni promet. Cesta se najprej zložno vzpenja skozi gozd, nato pa se povsem približa Suhemu potoku (tu, če bomo stopili nekoliko s poti, na bližnjo brv, si lahko ogledamo manjši slap, oz. brzice omenjenega potoka). Cesta se nato preko dveh zaporednih serpentin nekoliko strmeje vzpne, nato pa se obrne bolj v desno, kjer najprej preko mostu prečimo Suhi potok, nato pa se desno navzdol odcepi kolovoz k bližjemu vikendu. Makadamski cesti sledimo le še nekaj 10 m, nato pa na levi strani opazimo možic, ki nas usmeri na nemarkirano, a lepo sledljivo stezico. Pot naprej se vzpne skozi gozd ter višje preči z grmičevjem poraslo pobočje (Plazič), od koder se nam odpre lep pogled na Bavški Grintavec. Pot se takoj vrne v gozd in nekoliko naprej le preči gozdno cesto. Pot naprej se zložno vzpenja po sprva neizraziti dolinici, nato pa se le tej umakne levo v gozd, kjer se ponovno prične strmeje vzpenjati. Tu bomo na desni strani zaslišali bučanje bližnjega slapu, mi pa nadaljujemo po prijetni gozdni poti, ki višje ponovno preči gozdno cesto (tokrat ne gre za isto cesto). Nadaljujemo po za kratek čas bolj zaraščeni poti, ki se obrne nekoliko v desno in nas hitro pripelje do izteka bližjega kolovoza. Po omenjenem kolovozu se sprehodimo do bližnje ceste, mi pa po njej hodimo le nekaj korakov, nato pa na levi strani opazimo nadaljevanje gozdne stezice. Naprej se vzpenjamo po omenjeni poti, nato pa pridemo iz gozda, kjer stopimo na spodnji rob planine v Plazeh. Tu nadaljujemo desno do bližnje lovske opazovalnice, kjer ponovno stopimo na slabšo cesto.
Nadaljujemo proti vzhodu (levo čez travnik v 5 minutah prispemo do koče TNP na planini v Plazeh) po slabši cesti, ki preči pobočja v že omenjeni smeri. Omenjeni cesti sledimo približno 5 minut, nato pa bomo na levi strani opazili sprva slabše vidno stezico, ki se kratek čas vzpenja vzporedno z omenjeno cesto (kolovozom), nato pa preide v gozd, kjer se nadaljuje po stari vojaški mulatjeri. Na posamezne dele nekoliko bolj zaraščena pot, se višje prične strmeje vzpenjati in nas iz gozda postopoma pripelje na vse bolj razgledna pobočja. Višje pot zavije v desno ter se prečno vzpne čez nekoliko bolj strmo pobočje. Pot, s katere se nam odpirajo vse lepši razgledi na greben Špičja, pa nas hitro pripelje na sedlo Čez Drt, kjer se nam priključi še pot iz Trente oz. Trebiškega dola.
Nadaljujemo levo ter po nekoliko bolj strmi poti v 10 minutah nadaljnje hoje stopimo na razgleden Čisti vrh.

(vir: hribi.net)

Opis gore:
Gora se nahaja med dvema alpskima dolinama med Vrati in manj znano dolino Za Cmirom. Z vrha je lep razgled na vrhove nad obema dolinama.

Opis poti:
S parkirišča nadaljujemo po makadamski cesti, ki nas po 3 minutah hoje pripelje do razpotja pri Aljaževem domu. Nadaljujemo naravnost v smeri Triglava, Luknje in Pogačnikovega doma (desno Škrlatica) po široki poti, ki gre za kapelico (na desni strani) in Aljaževim dom (na levi strani) v pas gozda. Široka turistično - sprehajalna pot pa nas mimo zimskega bivaka pripelje iz gozda, kjer pred seboj zagledamo znamenit klin (spomenik posvečen padlim partizanom gornikom). Nadaljujemo naravnost (levo Tominškova pot) po poti, ki se vrne v gozd in nas pripelje na naslednje razpotje, kjer nadaljujemo naravnost (desno Stenar, Pogačnikov dom). Pot naprej se vzpenja ob hudourniku do razpotja, kjer se usmerimo levo na pot čez Prag (naravnost Luknja in Plemenice) in po nekaj korakih spusta prečimo hudournik. Na drugi strani nas pot hitro pripelje do strmega dela poti, kjer so nam v pomoč klini. S pomočjo varoval nas pot hitro pripelje stopnjo višje v manj zahteven del poti. Naprej se vzpenjamo ob vse lepših razgledih po poti, ki je občasno obdana z rušjem. Lahkoten del poti kmalu ponovno postane zahtevnejši in v pomoč so nam jeklenice, ki nam nudijo varnejšo hojo. Sledi najtežji del poti na poti čez Prag. S pomočjo skob in jeklenice se povzpnemo po 15m visokem skoraj navpičnem kaminu. Težave nato počasi izginejo in z leve se nam priključi Tominškova pot. Le nekaj korakov naprej pa ob poti zagledamo prijeten studenček pri katerem si lahko odpočijemo. Pot naprej pa nas kmalu pripelje na naslednje razpotje, kjer nadaljujemo levo v smeri Staničevega doma (desno Kredarica). Pot naprej poteka po kraškem svetu, polnih razpok in brezen (previdno). Višje pot preči krajše melišče in se za tem povzpne na planotast svet, kjer pred seboj že zagledamo dom Valentina Staniča, do katerega imamo le še nekaj 10 korakov lahkotne hoje.
Od doma nadaljujemo levo v smeri Begunjskega vrha, Visoke Vrbanove špice in Cmira. Dokaj zložna pot pa nas že po nekaj minutah nadaljnje hoje pripelje na Begunjski preval, kjer se desno odcepi pot na Vrbanove špice. Nadaljujemo naravnost po poti, ki pa se kmalu razcepi na dva dela. Nadaljujemo naravnost (levo Begunjski vrh) po poti, ki preči severovzhodna pobočja Begunjskega vrha (v zgodnjem poletju možna snežišča) in nas za tem pripelje na manjše sedelce za omenjenim vrhom. Tu se nam odpre lep pogled v dolino Vrata in goram, ki jo obdajajo.
Pot nato zavije desno in preči dobro zavarovano gladko skalno ploščo. Naprej se strmo vzpnemo in pot nas pripelje na zelo razgleden greben, kateremu sledimo proti severovzhodu. Prijetno razgledno pot pa nam nato zaustavi strma skalna stopnja, po kateri se po odlično zavarovani poti spustimo navpično navzdol (10m). Pot, ki je nato nekoliko lažja se še nekaj časa spušča, nato pa se začne vzpenjati proti Rjavčevim glavam. Po nekajminutnem vzponu pa stopimo na omenjeni vrh, s katerega se pot začne spuščati po strmem travnatem pobočju (nevarnost zdrsa). Pot naprej v zmernem vzponu preide na ozek in izpostavljen greben, s katerega se spusti v škrbino pod glavnim vrhom Cmira. Na drugi strani se pot obrne nekoliko v levo in se začne strmo vzpenjati po vršnem pobočju gore. Po približno 15 minutah strmega vzpona pa stopimo na vrh Cmira, s katerega se nam odpre zelo lep razgled.
Vrata - Staničev dom 4:30, Staničev dom - Cmir 2:00.

(Vir: hribi.net)

Letošnji planinski tabor se bo preselil v Zasavje v terminu med 23. in 30.7.2022. Tabor je primeren za vse starosti planincev. Osvajali bomo vrhove na katere vodijo lahke označene poti.

Vabljeni, da se nam pridružite!

13. in 14.8.2022 bomo uživali v Kamniško-Savinjskih Alpah. Prvi dan se bomo iz Kamniške Bistrice povzpeli na Kamniško sedlo, kjer bomo tudi prespali. Naslednji dan bomo korak usmerili proti Kokrškem sedlu. Čaka nas prečenje čez Brano, Tursko goro, Skuto in mimo bivaka pod Grintavcem do Cojzove koče na Kokrškem sedlu.

Opis gore:
Vrtača je 2181 m visok vrh, ki se nahaja vzhodno od Stola. Z vrha na katerem stoji velik klin se nam odpre lep razgled na del Julijskih Alp, Karavanke, Visoke in Nizke Ture, Kamniško Savinjske Alpe in del Gorenjske. Vrh ima vpisno skrinjico.

Opis poti:
S parkirišča se usmerimo na peš pot v smeri Zelenice, Vrtače in Stola. Kolovozna pot, ki poteka po levi strani smučarske proge, nas po približno 15 minutah zmernega vzpona skozi gozd pripelje do prej omenjene proge ob kateri se nato vzpenjamo. Pot, ki nam nudi lepe poglede na obsežna melišča Begunjščice na levi in greben Ljubeljščice na desni nas nato v rahlem vzponu pripelje do koče na Vrtači. Od koče nadaljujemo naravnost po markirani poti, ki se počasi obrne rahlo v levo in nas po krajšem prečnem vzponu pripelje v pas rušja. Naprej se pot za krajši čas strmeje vzpne in nas nato pripelje na kolovoz (transportno reševalna cesta), kateremu nato v zmernem vzponu sledimo do planinskega doma na Zelenici.
Od doma na Zelenici nadaljujemo desno v smeri Stola in Vrtače (levo Begunjščica) po poti, ki takoj za domom zavije levo in se vzpne ob otroški vlečnico. Nekje na polovici žičnice pa pridemo na manj opazno razpotje, kjer nadaljujemo desno in se prečno vzpnemo čez smučarsko progo (naravnost koča pri izviru Završnice). Naprej prečimo kratek pas gozda in pot nas pripelje do naslednje vlečnice katero prečimo v rahlem spustu. Na drugi strani smučarske proge opazimo večjo skalo in na njej markacijo, ki nas usmeri v gozd. Pot naprej se najprej rahlo spusti, nato pa se prečno vzpne čez melišče. Pot se kmalu položi in zavije nekoliko proti levi, kjer pridemo do manjšega neoznačenega razpotja. Nadaljujemo naravnost po zložni in markirani planinski poti, ki nas le nekoliko naprej pripelje do mesta, kjer se v desno odcepi neoznačena pot v dolino Suhega ruševja (možic).
Pot naprej se prečno vzpenja po južnih pobočjih Vrtače. Pot, ki deloma poteka skozi gozd, deloma pa čez prostrana melišča, pa nas višje pripelje na označeno razpotje, kjer nadaljujemo desno v smeri Vrtače (naravnost Stol). Pot naprej se začne strmeje vzpenjati, sprva skozi pas rušja, višje pa čez obsežna travnata pobočja. Na omenjenih travnatih pobočjih se nam z leve skoraj neopazno priključi nemarkirana pot od sedla Šija, mi pa nadaljujemo po markirani poti, ki se strmo vzpenja proti stranskemu grebenu Vrtače. Višje pot zavije rahlo v levo, preči strma deloma kamnita pobočja in nas po nekaj minutah nadaljnje hoje pripelje na prej omenjeni greben, kjer pot zavije ostro v desno. Pot naprej se začne strmo vzpenjati po zelo strmih in za zdrs nevarnih pobočjih. Višje nas pot pripelje na glavni greben Karavank, kjer se le ta položi. Sledi približno 20 minut hoje po in ob grebenu, ki je mestoma nekoliko izpostavljen, v celotnem delu pa nevaren za zdrs. Tej razgledni poti nato sledimo vse do vrha Vrtače.
Ljubelj - Zelenica 1:20, Zelenica - Vrtača 2:10.

(vir: hribi.net)

Prevozili bomo cca. 50 km. Točno traso pa sporočimo naknadno.

Vabimo vas, da se skupaj odpravimo na tradicionalni izlet v neznano. Kam? Bomo videli, ko prisemo. 

Opis poti:
Z izhodišča nadaljujemo po cesti, ki se nadaljuje proti severu ter se pred manjšim zaselkom razcepi. Nadaljujemo po srednji cesti, ki nas vodi mimo nekaj hiš, nato pa preide v gozd, skozi katerega se večinoma zmerno vzpenja. Višje nas pot pripelje iz gozda, kjer gremo skozi dvorišča nekaj hiš, za hišami pa se pot razcepi.
Nadaljujemo naravnost ter po travnatem kolovozu prečimo večjo senožet. Višje se kolovoz konča, mi pa nadaljujemo rahlo levo do bližnje lovske opazovalnice, kjer stopimo v gozd in po nekaj korakih dosežemo drug, širši kolovoz. Kolovozu sledimo v desno, na slabše opaznem razcepu pa izberemo levi kolovoz, tako da Grdavov hrib, ki ga vidimo pred seboj, obidemo po levi strani. Na severni strani omenjenega hriba dosežemo neizrazit greben, po katerem se nadaljuje kolovoz. Višje greben preide v pobočje, mi pa kolovozu sledimo naravnost oz. proti severu. Nekaj minut višje dosežemo asfaltno cesto Kamnik - Zgornje Palovče, mi pa ji sledimo v levo, po njej pa hodimo do mesta, kjer se z asfaltne ceste v desno odcepi gozdna cesta. Nadaljujemo po gozdni cesti, po njej pa hodimo le nekaj korakov, saj z nje nadaljujemo desno na kolovoz, s kolovoza pa še nekoliko bolj desno na pešpot, ki se strmo vzpne. Višje prečno proti desni prečimo novejši kolovoz, nato pa se še kratek čas strmo vzpenjamo. Pot se kmalu položi in nas pripelje na neizrazit Lancar, s katerega sledi zmeren spust do sedla med vrhovoma Lancar in Vrtače.
Sledi nekaj razpotij, kjer nadaljujemo proti vzhodu ter vzpon na zahodni predvrh, s katerega pa sledi malo spusta. Na manjšem prevalu dosežemo kolovoz, katerega prečimo, nato pa stopimo iz gozda in se preko razgledne senožeti vzpnemo do lovske opazovalnice. Pri opazovalnici gremo rahlo levo ter še nekaj 10 korakov nadaljujemo ob pogledu na najvišje vrhove Kamniško Savinjskih Alp, za tem pa se pot vrne v gozd, skozi katerega se vzpenja do neizrazitega in poraščenega vrha.
Opis in slike se nanašajo na stanje leta 2018 (december).

(vir: hribi.net)

Opis poti:
Z izhodišča nadaljujemo ob glavni cesti v smeri Jezerskega, kjer prečimo Čemšeniški potok, za potokom pa gremo desno na stransko cesto, ob kateri so oznake za Davovec, Kopo in Skutman. Za križiščem preko mostu prečimo reko Kokro, pri domačiji pr Hkavc pa gremo desno. Po krajšem prečnem vzponu prispemo še do zadnje hiše, za katero gremo levo v klanec na makadamsko cesto, s katere pa gremo še pred senožetjo desno na širok kolovoz, ki preide v gozd ter se prične strmeje vzpenjati. Sledi vzpon po širokem kolovozu oz. slabši cesti, precej strma pot pa višje naredi nekaj serpentin, na razpotjih pa sledimo širši poti. Tej poti nato sledimo vse do Zapečnikove planine, katero prepoznamo po tem, da smo prispeli na razgledno pobočje, s katerega se nam odpre lep razgled proti zahodu.
Na začetku Zapečnikove planine, kjer širok kolovoz zavije desno, pa mi nadaljujemo rahlo levo na stezico, ki se vzpne na neizrazit greben in nato zavije desno. Z grebena se nam sprva odpre lep razgled v smeri Kočne in Grintovca, pot pa nato preide v gozd ter se prične strmeje vzpenjati. Sledi še nekaj minut vzpona in prispemo na označen vrh Skutmana.
S Skutmana nadaljujemo v smeri Kope in Davovca, kjer se najprej spustimo po grebenski poti, ki nas kmalu pripelje v bolj redek gozd, od koder se nam odpre lep pogled proti Grintovcem. Za razglednim delom se pot vrne v gozd ter se prehodno vzpne, nato pa se spusti do manjšega sedelca, kjer se priključimo poti z Možjance.
Nadaljujemo naravnost (desno navzdol Možjanca) in pot nadaljujemo po grebenu. Po kaki minuti se pot grebenu prehodno umakne rahlo v desno, nato pa se nanj vrne ter se po njem vzpenja vse do vrha Kope. Opisana pot ni markirana, je pa na nekaj razpotjih označena.
Izhodišče - Zapečnikova planina 1:00. Zapečnikova planina - Skutman 0:10, Skutman - Kopa 0:35.

(vir: hribi.net)

Opis poti:
Z izhodišča nadaljujemo po markirani cesti, ki se hitro spremeni v sprva širok kolovoz. Po nekaj minutah hoje se kolovoz razcepi na dva dela, mi pa nadaljujemo po desnem v smeri Slavnika. Pot, ki poteka po kolovozu obdanim z grmičevjem pa se čez čas začne vzpenjati in nas višje pripelje do lepega razgledišča ob katerem se nahaja tudi prijetna klopca.
Naprej se pot vrne v gozd in se nadaljuje v prečnem vzponu vse do označenega razpotja. Tu nadaljujemo desno v smeri Mišje šoge (napis na skali), pot naravnost pa vodi na Slavnik. Pot naprej se sprva zložno vzpne skozi strnjen gozd, nato pa zavije desno in se začne zmerno vzpenjati po občasno precej slabo vidni a dobro markirani poti. Tej poti, ki se vzpenja skozi vse bolj redek gozd, nato sledimo vse do vrha Mišje šoge oziroma Hrpeljske gore.

(vir: hribi.net)

V predprazničnem času imamo v planinskem društvu Šmarna Gora navado, da obiščemo novoletno okrašeno mesto. Kam se bomo odpravili letos, vam javimo naknadno.

Člani PD Šmarna gora radi pričakamo novo leto na vrhu domače gore, zato vas vabimo, da se nam pridružite.