KOLESARJENJE PO PARENZANI
Objavljeno: 28 maj 2018Vodila in zapisala: Majda
Ozkotirna železnica, ki je povezovala Trst in Poreč, je bila dograjena leta 1902. Imenujemo jo Porečanka, Parenzana ali Istranka. Dolžina proge je 123,1km od tega 13 km v Italiji, 32 km v Sloveniji in 78 km na Hrvaškem. Širina med tiroma je bila 76 cm. Od Trsta do Poreča je vlak vozil 7 ur. Mnogo je zgodbic o nabiranju fig med vožnjo, o slepih potnikih, ki so bežali z vlaka in spet sedali vanj,… Najnižja točka je 2m v Kopru in najvišja 293 m v Grožnjanu. Trasa ima 8 predorov, 11 mostov in 6 viaduktov. Poleg potnikov so prevažali sol, istrski marmor, oljčno olje, sadje in zelenjavo, vino in še marsikaj. Progo so ukinili 1935. Ena lokomotiva je na ogled v Izoli. Tirnice so demontirali in z ladjo poslali v Abresinijo, a se je ladja potopila.
Sedaj je trasa urejena kot kolesarska pot. Zgledno je urejena pot v Italiji (razen v mestu Trst) in Sloveniji . Na Hrvaškem je pot dobro označena, ampak peščena, kamnita in zarasla z rastlinjem.
V soboto in nedeljo, 19. in 20 maja 2018 smo planinci zamenjali "gojzarje" za kolo in kolesarili po Primorju. Kolesarjenja smo se udeležili: Bogdana, Andreja, Eli, MIlena, Majda, Yohn, Tone, Marjan, Tibor in Boro.
Parkirali smo v Seči in prvi dan odkolesarili v Italijo. Navdušila sta nas dva tunela in prelepa okolica (zrele češnje). Kolesarjev je bilo zelo veliko. Uživali smo na cesti med Izolo in Koprom, ki je sedaj raj za vse, le avtomobili morajo v tunel. V Kopru smo se želeli udeležiti dneva odprtih vrat v Luki Koper, pa nam ni uspelo. Mimo Škocjanskega zatoka smo peljali navzgor v Škofije in nato navzdol v Milje. Ob morski obali smo si privoščili oddih in se vrnili po isti poti. Prvi dan smo prekolesarili 63 km. Po večerji smo si ogledali razstavo Forma Viva in sejem Internavtika.
Drugi dan smo odkolesarili na Hrvaško. Okoli polotoka Seča, mimo solin in letališča, preko Dragonje smo pribrcali pod najdaljši vzpon. Po makadamski poti smo se povzpeli do Valice, kjer se pot vsaj delno zravna. Kolesarska pot je postala steza marsikje posuta s črepinjami, ki jih mečejo avtomobilisti . Lažje in varneje je bilo kolesariti kar po pravi cesti, ki je vzporedna z nekdanjo progo. Za končni cilj smo si določili Buje. Drugi dan smo prekolesarili 50 km od Seče do Buj in nazaj. Poleg dolžinskih kilometrov smo nabrali skupaj čez 1000 višinskih metrov gor in ravno toliko dol.
