Čreta

V nedeljo, 10. aprila 2011 smo se odpeljali na Štajarsko. Pri Vranskem smo zapustili avtocesto in se peljali proti Braslovčam in naprej k gradu Žovnek.

Pod gradom smo parkirali. Grad je v ruševinah. Vestni domačini z županom (v delovni obleki) ga pridno obnavljajo. Prijazen domačin nam je razkazal ruševine in pripovedoval o preteklosti. Čudili smo se, ko smo izvedeli, da je grad bil prvotno bivališče grofov Celjskih, od koder so širili svojo oblast. Tu je v svojih poznih leti živel Friderik Celjski, predvsem znan po romanci z Veroniko Deseniško.

Pri gradu smo se spustili do prvega križišča, nadaljujevali po zgornji desni cesti, kjer smo našli markacije. Hodili smo po makadamski cesti mimo spomenika NOB in

Lovskega doma pod Grmado. Malo po gozdu, po travnikih in makadamski poti smo se zložno vzpenjali. Pot vodi mimo samotnih domačij in partizanskih spomenikov.

Že visoko na gori se postopoma prične pot rahlo spuščati. Po krajšem spustu smo prišli do manjšega zaselka, nato pa po razglednem pobočju do cerkve sv. Matere Božje. Mimo druge cerkve sv. Katarine smo se spustili na drugo stran gore k koži. Koča na Čreti ima nadmorsko višino 870 m in  je bila odprta. Vedeli smo, da slovi po štrukljih, zato smo jih z veseljem naročili. Posebej so nam ugajali štruklji z jajčnim nadevim. Topel pomladni dan smo uživali pred kočo, nekateri pa so nabirali regrad.

Vozniki so se vrnili po isti poti. Ostali planinci smo sestopili direktno v Vransko. Samotne kmetije so nakaeri prebivalci opustili, pri drugih kmetijah pa je videti kar udobno življenje. Spremljala so nas cvetoča sadna drevesa in pomladno posajeni vrtovi. V dolini smo opazovali mlade alpiniste v plezalnem vrtcu.

Marjan