Kolesarjenje ob Kamniški Bistrici

"Kámniška Bístrica je reka v osrednji Sloveniji, dolga 33km in je levi pritok Save. Izvira v istoimenski dolini (Kamniška Bistrica) na južnem vznožju Kamniško-Savinjskih Alp. Sprva teče po ozki dolini, pri Kamniku vstopi v ravnino Ljubljanske kotline, teče po njenem vzhodnem robu skozi Domžale in se pod Vidmom izliva v Savo. Med Kamnikom in Domžalami jo na obeh straneh spremlja skoraj neprekinjen niz naselij, zraščenih v eno največjih urbaniziranih območij v Sloveniji. V tem ravninskem delu se od nje odcepita dve umetni strugi, imenovani mlinščici: Radomeljska mlinščica in Homška mlinščica. Obe so zgradili za dovajanje vode na mline, ki jih niso mogli postaviti ob strugo Kamniške Bistrice zaradi njenega hudourniškega značaja."

Naša pot: Tacen – Gameljne – Črnuče – Trzin – Depala vas – Domžale – Vir – pot ob Kamniški Bistrici – Duplica – Kamnik – Mengeš – jezero Pristava, grad Jablje – Loka – Trzin – Črnuče –Ježica – Brod – Tacen.
Dolžina okoli 70 km.

Precej nestabilno vreme je v teh dneh, a lepo jutro nas je pospremilo na pot. Klanec med Gameljnami in Črnučami nas je prijetno ogrel. Vedeli smo, da je to edini vzpon na naši poti, zato smo ga zlahka zmogli. Po kolesarski poti narisani po pločniku smo prekolesarili Črnuče. Po nenavadnih zavojih skozi industrijsko cono smo prispeli v Trzin in dalje. Med Domžalami in Virom smo prispeli do naše reke in po levem bregu odkolesarili proti toku.

Lepa sprehajalna in kolesarska pot je precej nova in kar obiskana. Delno jo še dodelujejo. Kolesarili smo mimo naselij, velike papirnice in tudi po gozdu in travniku. Zaradi preteklega deževja je bila voda kalna in kar visoka. Živahno je tekla preko številnih jezov. Pri Homcu smo se ustavili pri točki naravoslovne poti. Pri Duplici smo reko zapustili.

Lepo urejeno krožišče z »modrimi kolesi« nas je usmerilo proti Kamniku. Ogledali smo si »bovšji« sejem , nenavaden spomin na Tita in spomenik Maistru.

Po počitku smo se vrnili po drugi poti. Po najbližji in prometni cesti smo se odpeljali v Mengeš in zavili proti Loki. Uživali smo v mirni lepoti ribnika Pristava. Razveselila nas je jata rac mlakaric in bojevita labodja družina. Le malo naprej smo prispeli do gradu Jablje, ki je vzorno obnovljen. Po cesti tik pod hribom smo prispeli v Trzin in po že znani poti peljali v Črnuče.

Ravnina nas je zvabila na poljsko pot, ki poteka vzporedno z »nemško« cesto. Malo zapletov z lužami in grmovjem na koncu in prispeli smo nazaj v Tacen.

Osem kolesarjev je brcalo:
Eli, Tibor, Milena, Jugo, Boro, Tone, Marjan in Majda