Glinščica Pohodniki

Večkrat smo že obiskali Glinščico, pa nas je zopet povabila.

V dveh skupinah smo se planinci podali na odkrivanje kraškega sveta v nedeljo, 29. marca 2026. Štirinajst mladih in starejših plezalcev se je podalo v ferato.

Pohodniki - devet nas je bilo - pa smo se iz vasi Pesek spustili po označeni poti v dolino. Kar kmalu smo zagledali mlako vode in ruševine. Ugibali smo ali je bil vodohram ali mogoče mlin za dišave ali kaj drugega.

Še nižje smo prišli do nekdanje železnice, ki je bila del proge Trst – Pula, zgrajene 1876. Po drugi svetovni vojni je bila končna postaja v vasi Draga v Glinščici, ki je le kakšen km od meje nekdanje Jugoslavije. Leta 1958 je vlak prenehal voziti in nekdanja proga je sedaj priljubljena kolesarska pot. Presenečeno smo v daljavi zagledali odsek nove slovenske železnice, ki povezuje Koper in notranjost.

Korakali smo skozi vas Draga in skozi dva tunela. Informativna tabla nas je povabila v Vinsko jamo. Z veseljem smo si postregli s črnim in belim vinom – gratis. V zahvalo smo v omarico-knjižnico podarili šest knjig.

Po prijetnem postanku smo nadaljevali malo po »železnici« in kmalu zavili po planinski poti v Botač. Botač sestavlja nekaj hiš. Gostišča nismo opazili. To je bila naša najnižja točka – 200m nadmorske višine.

Po desnem bregu rečice smo se začeli vzpenjati. Kar nekje smo se ustavili, usedli, pomalicali in se razgledovali. Na nasprotnem pobočju smo videli cerkev Marija na Pečeh, Komičijev greben in kar veliko plezalcev. Malo dlje smo videli predmestja Trsta in morje. Za morjem pa so se belile s snegom pokrite visoke gore. Opazili smo dve kozi stikati po grmovju. Cela dolina je naravni rezervat.

Nadaljevali smo z vzponom. Naš cilj je bila vas Jezero- 377m nadmorske višine. Cvetja še ni. Razveselil nas je cvetoči in omamno dišeč lovorikovec v vasi Hrvati. Še malo in prišli smo na razgledno ploščad Griža. Tu smo se srečali z našimi plezalci in skupno smo odšli do avtomobilov.

Glinščica še pridemo.