ŠKRLATICA

Že v starih bukvah stoji zapisano, da je Suhi plaz drugi »narviši snežnik« za  Triglavom in to drži kot pribito. Suhi plaz,  tako so goro imenovali  za časa prvih pristopov  po dolgem melišču na vzhodnem pobočju, ki pa začuda sploh ne pripada Škrlatici, temveč Rokavu. Današnje ime je nastalo kasneje. Gori  ga je dal neznanec, ko je občudoval nekega poznega popoldneva igro barv na zahodnem ostenju. Današnji obiskovalci Vršiča so prepričani, da jim ga je ukradel z jezika. Vzrok  tako razkošne simfonije barv  je rdečkasto obarvana kamnina krniških sten, ki se pod večer spremenijo v pravcato plamenico. S te strani lahko splezajo na goro le specialisti, saj je škrlatna barva skalovja  v naših gorah  sinonim za krušljivost . Prisojna stran je nekoliko blažja, a tudi tu ne manjka prepadnih sten. Nasploh velja Škrlatica za težko goro, čeprav je nanjo speljana dobro zavarovana pot. Gora se je dolgo upirala osvajalcem nekoristnega  in v tekmi za prvi pristop so sodelovali veliki alpinisti klasične dobe. Kako je napeto branje  Kugyjevega opisa zmagovitega vzpona daljnega leta 1880, ko sta njegova trentska vodnika Komac in Kravanja končno uspela najti pravo pot  in pripeljala navezo na vrh. Mogočni trdnjavi podobna gora ima šibko točko na južni strani.  K vznožju  vršne zgradbe   pripeljejo kar tri poti; s Kriških podov, iz  Krnice čez  Kriško steno in iz Vrat. Najbolj direktna pot  je iz Vrat. Enodnevna tura je med najbolj napornimi pri nas. Na polovici poti se ponuja  udobnejša izvedba  vzpona -  prijazna pločevinasta hiška  bivak IV na višini  1980 m.

 V soboto  11. 8. 2012 popoldan smo se odpravili Nataša, Matic in jaz v Vrata. Namenili smo se na  Škrlatico. Dan je obetal lepo vreme. Malo me je skrbelo kako bo s prenočevanjem v bivaku, ker so Čehi spet navalili na naše bivake. Kasneje je skrb odpadla, kajti v bivaku  smo bili  zvečer sami.  Milena, Tibor in Ela so bili že na bivaku, saj so se  že  zjutraj odpravili v ta konec. Želeli so si malo pogledali po okolici bivaka in proti Kriškim podom,  vendar mislim, da jih je še bolj skrbelo zaradi prenočevanja. Z  budnim enim očesom so opazovali kaj se dogaja v bivaku, saj je bil čez dan poseljen s Čehi. Vendar so k sreči odšli v dolino.  Ko  je bil bivak prazen , so ga korajžno zasedli in pripravili vse za naše prenočevanje.

Mi trije smo v Vratih parkirali, pardon, Nataša namreč, saj je ona vozila. Prostora na parkirišču ni bilo v izobilju, vendar smo se znašli. Opremili smo se in že krenili proti bivaku. Pot nas je vodila skozi bukov gozd, sprva zložno potem pa zmeraj bolj strmo in že smo grizli kolena v serpentinah, ki so nas peljale navzgor.  Po dobri uri in pol hoje smo prispeli do gruščnate globeli pod Stenarjem.  Tu sem spustil Matica naprej, saj me je že prav nadležno proseče gledal.  Z Natašo sva  se mu zdela prepočasna. Ko bi vi videli, kako hitro ga ni bilo več. Že smo prispeli do prečke, ki nas desno pripelje do planote Na rušju ob vznožju Dolkove špice. Še slaba ura in  za robom se pokaže naš cilj tega dne  Bivak IV. Srečanje z ostalimi je bilo veselo, saj so nas že nekaj časa opazovali.

Izkoristili smo  še zadnje tople sončne žarke, saj dan že počasi ugašal. Shladilo se je. Umaknili smo se v bivak in romantično prenočevanje v visokogorju se lahko začne.

 Vstali smo, pa ne prav zgodaj,  saj nam ni bilo treba. Bili smo že visoko. Presenetim prijatelje in jim skuham pravcato jutranjo kavico. Pripravimo se in začnemo vzpon. Jutro nas sprejme z gosto meglo, vendar nekje zgoraj slutimo sonce. Mine dobra ura hoje  in prispemo pod skale, kjer se začne bolj zares. Opremimo se s samovarovalnimi  kompleti in si nadenemo čelade. Plezamo in hodimo.  Pot nas pelje po ostrih in oškrbljenih policah, gremo čez plate, ki so dobro zavarovane s klini. Kmalu smo   v kaminu, ki nas popelje pod  zelo krušljiv greben.  Meglo smo že zdavnaj pustili za seboj.  Med kratkimi predahi  pogledujemo po prekrasni h  gorah , ki nas obkrožajo.

Nadaljujemo in že se kaže križ, ki je na vrhu. VRH!  Vsi smo zadovoljni. Vse se je dobro izteklo in imeli smo vse, kar se od takega dneva pričakuje – prijetno sonce, prelepe razglede, dobro družbo  in vrh, ki nekaj pomeni.

Sestopimo po poti vzpona. Vse je minilo brez zapletov in prijetno utrujeni pridemo  v dolino. Takih tur si vsi v bodoče še želimo: Milena, Tibor, Ela, Nataša, Matic in Marjan.