Tegoška gora
Objavljeno: 27 maj 2012
Lepo, sončno majsko nedeljo smo se planinci ponovno zbrali, da se odpravimo nekam višje k soncu in cvetju.
V nedeljo 27 maja smo imeli po planu, da obiščemo Tegoško goro, ki se nahaja v grebenu Košuta. Ta vrh je visok 2025m, je travnat in prav zato nam nudi odlične razglede proti Avstriji na severu in proti jugu, kjer se razprostira Gorenjska.
Kot ponavadi smo se zbrali na običajnem parkirnem prostoru v Tacnu. Tokrat se nas, je zbralo kar nekaj, 12 nas je prišlo in komaj smo čakali, da se povspnemo med pomladanskim cvetjem in toplim soncem, po travnatih pobočjih Košute.
Odpeljali smo se do Tržiča in zavili proti Dovžanovi soteski. Jutranje sonce je že osvetljevalo čudovt kanjon narodnega spomenika, Dolžanova soteska, ki ga je reka Tržiška Bistrica v davni preteklosti izdolbla v živo skalo. Še dober kilometer in prišli smo do vasi Jelendol, kjer ena cesta zavije desno proti Medvodjem, druga pa levo proti Kofcam. Mi smo se zapeljali levo po dolini reke Dolžanke in se ustavili na parkirnnem prostoru pod kapelo Mrzli studenec.
Od tu nas je pešpot vodila do kapele, slabe pol ure hoda je do tu, naredili smo nekaj posnetkov in se odpravili po markirani poti proti domu na Kofcah. Tokrat doma na Kofcah nismo obiskali, prihranili smo ga za povratek poti. Tik pod domom, takoj za pašno ograjo smo zavili na desno proti planini Šija. Nadaljevanje poti je nezahtevno, saj se v glavnem hodi po ravnem. Kmalu smo prišli do prvih pastirskih koč, planina Ilovica, kjer so pastirji ravnokar urejali pašnike. Povedali so nam, da drug teden gor pripeljejo živino in je potrebno še marsikaj postorit. Pot smo nadaljevali mimo znane koče Kujavnk, od tu naprej pa še malo vspona in že smo prišli na Planino Šija. Ustavili smo se v taborniški koči, kjer so nam prijazni oskrbniki, skoraj domačini, doma so iz Vodic, postregli s toplim čajem. Po prijetnem klepetu smo se odpravili naprej proti planini Pungart. Takoj za kočo se od gozdne ceste odcepi pešpot proti Tegoši gori. Pot je speljana po pobočju Kladiva ni strma saj poteka stalno na madmorski višini okoli 1600m. Ta pot je nemarkirana in jo pastirji uporabljajo za vodenje živine na pašo. Pot se malo nad kočo Pungrat priklluči markirani poti, ki pelje na Kladivo in Tegoško goro.
Po dobrih dveh urah hoje smo prišli do vrh grebena na sedlo Škrbina 1869m. Od tu se že lepo vidi na Avstrijsko stran. Na levi vidimo Kladivo 2094m, na desni pa naš vrh Tegoška gora 2025m. Po krajšem počitku smo se odpravili naprej proti vrhu. Pot je kar precej strma in nevarna za zdrs, zato je bilo potrebno kar nekaj pazljivosti. Kmalu smo ugledali en prijeten, travnat in dobro razgleden kucelj, kjer smo se ustavili in začeli uživati z najbolj prijetnim delom v hribih, to je malica. Kar nekaj časa smo se tu zadrževali, saj je bilo toplo in sončno zavetje. Nagledali smo se čudovitih razgledov, poslikali okolico in seveda rožice, ki jih tu ni malo. Naprej do vrha nismo šli, kajti začelo je pihati, in še kar nekaj poti je bilo pred nami do naših avtomobilov. Spustili smo se nazaj do sedelca Škrbina in po markirani poti odšli do koče na Pungratu. Koča ni bila odprta, kajti v njej so nekaj prenavljali in ni bilo možno dobiti kakšen priboljšek. Odpravili smo se naprej proti planini Šija, prečkali en tavnat greben, po katerem je bilo polno cvetja, na vrhu grebena pa se nam je že pokazala planina Šija. Pri tamkajšni taborniški koči smo malo posedeli popili kavico in se odpravili na planino Kofce. Ustavili smo se pri planinski koči na Kofcah, kjer smo se okrepčali z zelo dobrimi štruklji. Znani so namreč po sirovih in borovničevih štrukljih. Po kakšni uri počitka, pa smo se odpravili še do parkirnega prostora kjer smo končno lahko sezuli težke hribovske čevlje. Čakala nas je samo že pot skozi Dovžanovo sotesko in preko Tržiča in nazaj domov.
Spet smo planinci doživeli eno lepo druženje, z lepimi pohodi po travnatih pobočjih, še se vrnemo.
Franci
