Mladinski izlet na Viševnik

Objavljeno: 18 februar 2012

To lepo sončno soboto je potekal izlet mladinskega odseka na Viševnik. Že zgodaj zjutraj se je naša ekipa odpeljala s Tacenskega parkirišča proti Pokljuki.


Ekipo smo sestavljali : Katarina Kadivec, kot organizator , Elvin Gabrijel, kot navdušen fotograf  in seveda najbolj  zvesta »mlajša mladinca« Marjan in Alenka Kadivec.


Na Pokljuki smo parkirali se obuli oblekli in nadobudno zarili v klanec, a kmalu je postalo vroče in potrebno se je bilo sleči- kdo bi si misli, da bo vroče. :P Navkreber smo nadaljevali. Prisopihali smo na sedlo, kjer je sledil krajši postanek, zgolj da  se odžejamo, nato pa urno pot pod noge in že smo nadaljevali. Grizli in grizli smo zasneženi klanec in naposled le pri-grizli na vrh, kateri je bil polen planincev, tako da se blizu niti priti ni dalo.  Elvin, Katarina in Marjan smo hodili skupaj, Alenka pa se je raje prepustila dobri glasbi v ušesih, za katero se je izkazalo, da je  kmalu po pričetku ni bilo več, namreč »crknile« so baterije, zato se je prepustila svojim mislim in je malce za nami prisopihala na vrh. Sledila je tista najboljša stvar,ko prideš na vrh-MALICA . Nato pa  še skupinska fotografija in natikanje derez, potem pa cepin v roke in odpravili smo se v dolino. Sestop je bil »bombastičen«, saj smo lahko opazovali prelepe zasnežene Julijce. Ta bombastičnost, se je spremenila, saj zame v dokaj nepričakovano in neprijetno izkušnjo, saj mi je spodrsnilo, in oddrsela sem navzdol, še sreča da sem imela cepin v roki, namreč pod mehkim snegom je bilo vse ledeno. No, pot smo nato nadaljevali brez težav. Zimski pohod ne bi bil zimski, če se ne  bi povaljali po snegu in uživali v zimskih radostih. Ni minilo dolgo in že smo bili v dolini, celo pot navzdol so se menjavale pogovorne teme; od plezanja, nostalgije , spominov, prigod … jogurta .


Nato pa še nekaj korakov in že smo bili pri avtu, kjer je sledilo preobuvanje in preoblačenje. Na poti nas je spremljalo toplo in žareče sonce, izlet je bil res prelep in polen novih vtisov… a ni ga bilo še konec.


Za na vrh smetane- odličnega sončnega današnjega dne je padla še češnja- Ustavili smo se na Bledu in se kar po ledu sprehodili do otoka in nazaj.


Lahko rečem, da kljub »prešvicanim« majicam, mokri opremi in nekaj tehničnim težavam je bil izlet prelep in da tistim, ki se ga niste udeležili je lahko žal.


Katarina