Galerija / potopis

Debela peč

Objavljeno: 19 avgust 2012

ŠKRLATICA

Objavljeno: 12 avgust 2012

Že v starih bukvah stoji zapisano, da je Suhi plaz drugi »narviši snežnik« za Triglavom in to drži kot pribito. Suhi plaz, tako so goro imenovali za časa prvih pristopov po dolgem melišču na vzhodnem pobočju, ki pa začuda sploh ne pripada Škrlatici, temveč Rokavu. Današnje ime je nastalo kasneje. Gori ga je dal neznanec, ko je občudoval nekega poznega popoldneva igro barv na zahodnem ostenju. Današnji obiskovalci Vršiča so prepričani, da jim ga je ukradel z jezika. Vzrok tako razkošne simfonije barv je rdečkasto obarvana kamnina krniških sten, ki se pod večer spremenijo v pravcato plamenico. S te strani lahko splezajo na goro le specialisti, saj je škrlatna barva skalovja v naših gorah sinonim za krušljivost . Prisojna stran je nekoliko blažja, a tudi tu ne manjka prepadnih sten. Nasploh velja Škrlatica za težko goro, čeprav je nanjo speljana dobro zavarovana pot. Gora se je dolgo upirala osvajalcem nekoristnega in v tekmi za prvi pristop so sodelovali veliki alpinisti klasične dobe. Kako je napeto branje Kugyjevega opisa zmagovitega vzpona daljnega leta 1880, ko sta njegova trentska vodnika Komac in Kravanja končno uspela najti pravo pot in pripeljala navezo na vrh. Mogočni trdnjavi podobna gora ima šibko točko na južni strani. K vznožju vršne zgradbe pripeljejo kar tri poti; s Kriških podov, iz Krnice čez Kriško steno in iz Vrat. Najbolj direktna pot je iz Vrat. Enodnevna tura je med najbolj napornimi pri nas. Na polovici poti se ponuja udobnejša izvedba vzpona - prijazna pločevinasta hiška bivak IV na višini 1980 m.