Galerija / potopis

TOŠKO ČELO

Objavljeno: 12 december 2021 Majda

Sneg je pobelil gore in doline. Odpravili smo se v zimsko pravljico. V nedeljo, 12. decembra 2021 se nas je 16 pohodnikov odpravilo na Toško čelo, ki je iz Šentvida oddaljeno za 1,45 ure hoje. Toško Čelo je naselje oziroma vas. Kraj je prijetna izletniška točka, saj je z vrha slemena lep razgled na Ljubljano in širšo okolico. Vas je bila leta 1943 požgana, po vojni pa so jo obnovili. Vrh meri 552m. Nasproti bivšega »Galanta« ob Celovški cesti v Šentvidu smo pričeli naš vzpon. Pot je ves čas označena. Kar takoj je krajši vzpon, ki nas pripelje do znamenja/križa in klopi, kjer je križišče: ravno naprej je naša pot, desno proti smučišču v Guncljah, levo okoli v Šentvid. Pot je ravninska in široka – primerna za klepet. Gremo mimo »bazenčka«, ki je umetno utrjen in ga napaja manjši studenček. Tudi dalje na poti naletimo na studenček, ki ima lonček za lažje odžejanje. Ko vidimo daljnovod nad seboj , smo nekako na polovici poti. Položna pot postane bolj strma, kar nam pove, da se približujemo cilju. Mimo nekaj hiš dosežemo najvišjo točko in prečudovit razgled na Kamniško Savinjske Alpe. Spustimo se do Lovske koče. Naši možje očistijo sneg s klopi in mize. Privoščimo si čaj in »flancete«. Nejc in Ana preizkusita sani kot tudi mnogo drugih otrok v okolici doma. Vrnili smo se po poti pristopa. Tja in nazaj smo prehodili 10km.

Oglejte si celotno galerijo

STRAŠKA GORA

Objavljeno: 21 november 2021 Majda

Straška gora se nahaja nad reko Krko blizu Novega mesta. Prisojna pobočja gore so prosuta s številnimi zidanicami, vinogradi in počitniškimi hiškami. Višje je gozd. V nedeljo, 21. novembra 2021 nekako ob 9.30 smo še v megli parkirali v Straži. Bilo nas je 16 planincev vseh starosti. Poiskali smo belo-zelene markacije gozdarske poti in se odpravili po pobočju Srobotnika. Pot se zmerno vzpenja skozi gozd in nato položi. Mimo lovske opazovalnce smo prišli do široke makadamske ceste, ob kateri se nahaja z leseno ograjo varovana kraška jama Velika Prepadna, ki je 530m visoko. Pri mizah in klopeh je bila naša prva malica. Velika Prepadna je kraška jama, V grobem je sestavljena iz vhodnega brezna, glavnega rova in spodnje etaže. Vhodno brezno, ki je globoko 24m nakazuje, da se je strop jame udrl in zasul nadaljevanje. Po podornem kamenju se spusti v vhodno dvorano, široko 20m in dolgo 30m. V zadnji dvorani je tudi večji steber, visok okoli 6m in premera 1m. Za stebrom sta dve vzporedni brezni, ki vodita v spodnja etaža, ki pa je dostopna le izkušenim jamarjem. Voden ogled po jami je tradicionalno vedno 1. maja. Nadaljevali smo desno po makadamski cesti. Po dobrem kilometru smo zavili levo na zelo blaten gozdni kolovoz. Pot je bila precej položna, celo spuščali smo se. Prišli smo na jaso, kjer je vzletišče padalcev imenovano Peter. Megla se je razkadila in razgled je razkril Gorjance, hribe proti Beli krajini in dolino pod nami. Privoščili smo si drugo malico in daljše uživanje na toplih sončnih žarkih. Spustili smo se po gozdni cesti do vinogradov in zidanic. Pot nas je zanesla zelo desno. Poiskali smo lokalno pot, po kateri smo se vrnili v Stražo, da nismo hodili po prometni glavni cesti. Skupaj s postanki smo bili na poti 4 ure in prehodili skoraj 10 km. Višinske razlike ni bilo veliko - malo nad 400 m. Prijetno je bilo spoznavati vsem nam neznane kraje. Upoštevali smo ukrepe proti širjenju virusa: hodili v razmaku, se peljali z osebnimi avtomobili in nismo obiskali nobenega gostinskega lokala (Si lahko mislite - pa v deželi cvička smo bili).