Galerija / potopis

TRSTELJ

Objavljeno: 12 november 2023 Majda

Trstelj je 643 m visok hrib na slovenskem Krasu v verigi vrhov, ki imajo skupno ime Črni hribi. Ti hribi ločujejo Vipavsko dolino in Branik. Bili so frontna linija v prvi svetovni vojni. Na lažji - nam večinoma neznani vrh se nas je povzpelo kar 27. Bili smo planinci vseh starosti: od enoletne punčke do starost obeh spolov. Izlet smo imeli v nedeljo, 12. novembra 2023. Zapeljali smo se nad Selo pri Dorenberku in ob cesti parkirali. Delno po cesti, delno po markiranih bližnjicah smo se zložno vzpenjali. Ustavili smo ob skalnati steni, kjer so postavljene makete Aljaževega stolpa in koč pod Triglavom. Tudi zelo velik kip Marije nas je presenetil ob poti. Ves čas se je odpiral pogled na Vipavsko dolino, Nanos in Trnovski gozd. Visoke gore v ozadju so se pokazale iz oblakov in spet skrile. Dosegli smo preval Železna vrata z znamenjem in nadaljevali. Pot je postala težavnejša - ploščato kamenje, ki je drselo. Med redkim drevjem smo našli gobe – veliki dežnik. Kmalu smo uzrli komunikacijski stolp in bili smo na vrhu. Pogled se je razširil tudi proti morju in Novi Gorici. Malo pod vrhom stoji Planinski dom Trstelj, Stjenkova koča (610 m). Po drugi svetovni vojni so ruševine italijanskega vojaškega objekta obnovili. Koča je poimenovali po narodnemu heroju Antonu Šibelji-Stjenku (1914-1945). Sestopili smo po grebenu (spet čez vrh) na zahodno stran do sedelca in nato do naše poti vzpona. Tako smo se izognili neugodnim ploščatim kamnom. Višinske razlike ni bilo veliko, smo pa prehodili preko 10km. Popoldanskega napovedanega dežja ni bilo. Zadovoljni smo, da smo spoznali nov kotiček naše dežele.

IZLET V NEZNANO 2023

Objavljeno: 22 oktober 2023 Izlet organizirala: Darja Grad Kolenc

To soboto smo uspešno izpeljali tradicionalni IZLET V NEZNANO. Kako smo se imeli? Preberite si in oglejte si galerijo fotografij.

POT STOLETNICE

Objavljeno: 1 oktober 2023 Marjan, Maja, Ana

V nedeljo, 15. 10.2023 smo se ob 5,30 pred Šparom zbrali in se odpravili v zahodne Julijce. Bilo nas je šest in zopet sem bil blažen med ženami (MAJDA, ELA, ŠPELA ,ANA, NEVENKA IN MARJAN). Peljali smo se čez mejni prehod Rateče, mimo Trbiža , proti Nevejskemu sedlu. Vendar smo se ustavili prej pod dolino Belih vod. Tu smo pustili avtomobile. Parkirišče je tudi izhodišče za Jerebico. Mi pa smo šli levo do doline Belih vod. Pot nas strmo peljala navzgor do bivaka Bruner kamor smo prispeli po dobri eno uro in pol hoje. Opazovali smo skupino kozorogov, ki so se sprehajali čisto blizu nas. Kratek počitek in nadaljujemo do bivaka Gorizia. Na bivaku pomalicamo in štirje nadaljujemo. Majda in Ela in Čeča so sestopile po isti poti proti dolini. Ostali štirje smo nadaljevali po zoprnem melišču do sedla , kjer se malo višje ferata začne. Opremilili smo se s čeladami in samovarovalnimi pompleti. Pot je zelo razgibana, zanimiva in dobro zavarovana. Prečimo Malo Belo Špico in se spustimo skozi umeten rov. Svetilka je nujna. Ko smo prišli iz rova, smo nadaljevali prečenje vse do Krniške škrbine. Sestopili smo do koče Corsi, kjer smo malo počili. Koča je že tri leta zaprta in propada. Žalostno. Od koče Corsi sestopimo po poti, ki je vzporedna od poti skozi dolino Belega potoka. Po dobre dve ure in pol smo sestopili do Jezerske doline, kjer smo se čakale vsi spet združili. Tura je bila dolga. Naredili smo velik krog. Na poti smo bili na poti več kot devet ur z vsemi postanki. Vreme nam je šlo na roke bili vsi utrjeni in zadovoljni. Udeleženke: Eli, Ana, Maja, Nevenka, Majda in vodja Marjan

KOMPOTELA

Objavljeno: 10 september 2023 Marjan, Eli

V septembru nas je želel vodnik Aleš popeljati na Kompotelo. A zdravje je čudna reč. V nedeljo, 10. septembra smo se sami podali na 1989 m visok nezahteven vrh. Parkirali smo na planini Jezerce pod Krvavcem in se podali na 2 in pol uri dolgo pot. Po dolini smo se povzpeli do Kriške planine in nato do planine Koreno . Obdajali so nas vrhovi Križ, Koreno, Krvavec, Zvoh, Košutna, greben Jež. Na panini Košutna uspešno deluje samopostrežni bife. Sledi bolj strma pot, ki nas privede do križišča in nato na vrh Kompotele. Lepi razgledi na dolino in predvsem na vrhove so nas zaposlili, da smo skoraj pozabili malicati. Sestopili smo po mpoti vzpona. Ustavili smo se na planšariji Pri Florjanu in si privoščili pravo pojedino: klobasa in zelje.

Poludnik/Poludnig

Objavljeno: 27 avgust 2023 Marjan

Ob 6 h zjutraj v nedeljo 27. 8. 2023 smo se trije dobili na zbornem mestu Majda, Nevenka , jaz in Čeča in se odpravili na Poludnik. Poludnik je lep razgledni vrh v Karnijskem pogorju visok 1999 m na meji med Avstrijo in Italijo. Goro lahko opazimo med vožnjo po Ziljski dolini. Poludnik je zaradi višine in lege odličen razglednik. V lepem vremenu ponuja čudovite poglede na vse strani , proti Julijcem , Ziljskim goram in Karnijskem pogorju. Mejo smo prepeljali čez Korensko sedlo in se skozi Ziljsko dolino peljali do Šmohorja ( Hermagor ). Tu smo za glavnim krožiščem zavili levo za kažipotom proti planini Egger Alm ( Brška planina). Skozi vas Modendorf smo se pripeljali do izteka soteske Garnitzenklamm. Tu pa smo šli na strmo cesto navzgor. Štirinajst ovinkov nas je ob strmem gozdu in po desetih kilometrih vzpona pripeljalo na spodnji del planine Egger , kjer je urejeno na višini 1400 m . S parkirišča smo šli do najbližjega pastirskega naselja. V naselju smo po desnem robu doline prispeli na mejni prelaz Schlosshuttensttel (Pri Gradeščci ) 1453 m . Tukaj smo zavili levo in po Italijanski strani za markacijami proti planini Poludniger Alm . Pot nas je strmo peljala in še kar hitro skozi spodnji gozdnati del na razglednejša vršna pobočja . Po dveh urah hoje nas do vrha pripelje večinoma travnat del, ki ga popestri lažji skalnat odsek . Tako - prispeli smo na vrh. Vreme je bilo res lepo in res smo imeli kaj videti. Razgled je bil čudovit . Sestopili smo po isti poti do planine. Na planini smo se ustavili in si ob zvokih pihalne godbe privezali dušo in telo. V dolino smo se odpeljali po isti poti, samo v Hermagorju smo zavili levo proti smučišču Nassfeld. Tam smo prečkali italijansko mejo na prelazu Promollo . Pot do doline je lepa in strma v osrčju Karnijskih vrhov. Iz Tolmezza , kamor smo prispeli, smo nadaljevali do Trbiža in naprej proti domu . Dan je bil lep v vseh pogledih in bili smo zadovoljni. MAJDA , NEVENKA IN MARJAN